Dopust je za večino od nas sinonim za odklop, počitek in regeneracijo, toda za naše telo lahko pomeni tudi precejšnjo spremembo od običajnega ritma. Več ur presedimo v avtu, spremenimo prehrano in spalne navade, več časa preživimo na soncu, če dodajmo še letališča, resorte, bazene in druga okolja, kjer se na enem mestu zbira večja količina dopustnikov, ni presenetljivo, da počitnice na koncu niso vedno samo oddih.
Najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se ljudje srečujejo po vrnitvi s počitnic, so odvisne od več dejavnikov, pravi sogovorca. “Pomembni so predvsem epidemiološka situacija na območju, kjer so preživljali počitnice, splošno zdravstveno stanje posameznika in morebitne pridružene kronične bolezni, pa tudi upoštevanje preventivnih ukrepov,” našteva prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. spec., iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana.
Veliko težav lahko poskusimo preprečiti že pred odhodom oziroma med samim dopustom. “Tveganje za posamezne okužbe in druge zdravstvene težave lahko pomembno zmanjšamo z ustreznim cepljenjem, doslednim upoštevanjem higienskih priporočil ter drugimi preventivnimi ukrepi, prilagojenimi destinaciji in načinu potovanja,” spodbuja sogovornica.
Prebavne težave in okužbe prebavil
Med prebavne težave in okužbe prebavil, s katerimi se soočamo poleti, po besedah sogovornice sodijo potovalna driska, okužbe ali zastrupitve, povezane s hrano, virusne okužbe prebavil, pa tudi zaprtje, ki je lahko posledica sprememb prehrane, hidracije in dnevnega ritma.
Preberite si:
- Kako hitro se pokaže zastrupitev s hrano in kdaj lahko pričakujemo izboljšanje, si preberite v tem članku.
- Trebušna viroza? Preverite, katera hrana vam lahko pomaga (in katera škodi).
- Ste po vsakem obroku napihnjeni? Zbrali smo 13 preverjenih rešitev, ki res delujejo.
- Naj vam zgaga ne pokvari dopusta! Katerim živilom se raje izognite, preverite tu.
- Tukaj najdete 9 učinkovitih domačih zdravil, ki lahko hitro ublažijo trebušne težave!
Okužbe dihal, kot so prehlad, COVID-19 in gripa
Čeprav gre za stalnico jeseni, k širjenju okužb poleti “prispevajo predvsem tesni stiki z večjim številom ljudi na letališčih, letalih in drugih sredstvih javnega prevoza,” pravi družinska zdravnica.
Kaj lahko storite?
- Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju, glasnemu govorjenju na razdalji do enega metra, spomnijo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja. Poleg ustrezne razdalje upoštevajte tudi druge ukrepe za zmanjšanje možnosti okužbe dihal.
- Covid, gripa ali prehlad? Vodič po ključnih razlikah med simptomi in kdaj nujno k zdravniku, vas čaka na tej povezavi.
- Zelo pomembno je, da starši poznajo znake zapletov okužb, je v tem članku opozoril specialist pediatrije Denis Baš, dr. med.
- Že poznate ta poceni in preprost način za skrajšanje prehlada pri otroku?
- Smrkate, kihate, boli vas grlo. Kako razlikovati, ali gre za prehlad, gripo ali alergijo, v tem članku razlaga specialistka otorinolaringologije asist. dr. Tanja Soklič Košak.
Okužbe sečil
Okužbe sečil so lahko povezane z dehidracijo, plavanjem ali dolgotrajnim potovanjem, opozarja prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
Kako pomagati sebi in otroku?
- Vnetje sečil je pogosta, a izjemno neprijetna težava žensk. S pomočjo prim. Simone Repar Bornšek, dr.med., smo v tem članku zbrali vse, kar morate vedeti o vzrokih, simptomih, zdravljenju in preprečevanju.
- Mario Kulaš, specialist pediatrije, je z nami delil vse o tako imenovanem uroinfektu pri otrocih – simptomi so odvisni od starosti.
Težave zaradi izpostavljenosti soncu in vročini
Sonce in visoke temperature prinašajo težave kot so sončne opekline, dehidracija, toplotna izčrpanost in sončarica, našteva družinska zdravnica. In ne pozabite, dodaja: “Izpostavljenost soncu in drugačne podnebne razmere lahko prispevajo tudi k poslabšanju nekaterih kroničnih kožnih bolezni.”
Kaj lahko storite?
- Pozor, opeče vas lahko tudi čez oblačila. O sončnih opeklinah in kaj narediti, če se pojavijo mehurji, razlaga specialistka dermatovenerologije doc. dr. Maruška Marovt, dr. med.
- Ste po sončenju utrujeni, vas boli glava in vam je slabo? Lahko gre za simptome ‘sončnega mačka’. Več v tem članku.
- Na začetku, ko gre za blago pregretje, večina ljudi toži za glavobolom, utrujenostjo, včasih razdražljivostjo. Pospešena sta tudi dihanje in pulz,” je predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana doc. dr. Peter Radšel, dr. med. naštel simptome, na katere moramo biti pozorni. Več si preberite v tem članku.
Poškodbe
Bolniki v ambulanto družinske zdravnice po dopustu prihajajo tudi zaradi poškodb. Ureznine, žulji, zvini, zlomi in športne poškodbe so lahko posledica različnih počitniških in športnih aktivnosti.
Nekaj nasvetov za samopomoč najdete spodaj:
- Prediranje žuljev – nevarno ali nujno? Dermatologinja je odgovor pojasnila v tem članku.
- Kako postopati v primeru bolečin v sklepih ali hrbtu, da stanja ne poslabšamo, temveč pospešimo okrevanje? Odgovore smo v tem članku poiskali pri specialistu fizikalne in rehabilitacijske medicine dr. Martinu Zorku, dr. med.
- Kdaj bi morali takoj k fizioterapevtu, je odgovorila fizioterapevtka Ajda Kolmančič.
Mišično-skeletne težave
Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med, spomni, da gre pri mišično-skeletnih težavah, s katerimi se soočamo na dopustih, predvsem za bolečine v hrbtu, vratu in sklepih, ki se lahko pojavijo zaradi dolgotrajnega sedenja med potovanjem, prenašanja prtljage, neustreznega ležišča ali povečane telesne aktivnosti med počitnicami.
Če imate bolečine v sklepih in mišicah, lahko za nasvete povprašate moderatorko Med.Over.Net, specialistko ortopedske kirurgije, dr. Mateja Sirše, dr. med. Vse teme s forumov na temo gibal in gibalnega sistema, si lahko pogledate tu.
Piki žuželk in ugrizi oziroma vbodi drugih živali ter bolezni, ki jih prenašajo klopi
Ugrizom žuželk smo po besedah sogovornice bolj izpostavljeni pri pohodništvu ter preživljanju časa v naravi, zlasti na podeželju in gozdnatih območjih. “Srečujemo se tudi s primeri ugrizov strupenih kač, kot je modras, predvsem v hribovitih predelih Slovenije.”
Kako ukrepati ob pikih, ugrizih in ožigih?
- Kožekrilci – čebele, ose, čmrlji in sršeni – so žuželke z želom. Njihovi piki so boleči in neprijetni, nevarni pa predvsem, če pičijo v usta ali žrelo, če je pikov več (še posebej pri otroku!) ali če je človek alergičen na njihov strup. Kako si pomagati in kdaj k zdravniku, preverite v tem članku.
- Polovica bralcev, ki so rešili našo spletno anketo, še vedno ne ve, kaj pomaga, ko ožge meduza. Sladka ali morska voda? Morska voda bo preprečila, da bi se iz ožigalk, ki so se prilepile na kožo, izločili še ostali toksini. Za več kliknite tu.
- Dr. Damjan Slabe, vodja Katedre za javno zdravje na Zdravstveni fakulteti UL, je pojasnil, kako ukrepati ob ugrizu kače. Nikakor pa oseba, ki jo je ugriznila kača, ne sme uživati alkohola, odsvetujeje tudi preveza uda, zarezovanje na mestu ugriza (križni rez), izsesavanje strupa, izžiganje rane in hlajenje z ledom.
- Nepravilno odstranjevanje klopa poveča tveganje za okužbo! Kako ga pravilno odstraniti in kako prepoznati morebitne okužbe, preverite tu.
Alergijske reakcije
Poleti lahko alergijske reakcije sprožijo novi okoljski alergeni, piki žuželk ali živila, s katerimi se posameznik prej ni srečeval, še našteva Kopčavar Gučkova.
Kako prepoznati alergije in olajšati simptome?
- Kihanje, smrkanje, srbečica, mehurji in utrujenost. Alergije so lahko zelo neprijetne in v nekaterih primerih celo nevarne, a jih lahko s prepoznavanjem simptomov in pravočasnim ukrepanjem uspešno obvladamo in kljub temu brezskrbno uživamo v poletju! Kaj povzroča te simptome in kako ukrepati?
- Kako si lahko pomagamo na naraven način, je v tem članku razložila Mojca Lombardo, dr. med., spec. družinske medicine, zdravnica homeopatinja.
Motnje spanja zaradi časovne razlike oziroma ‘jet lag’
Motnje spanja zaradi časovne razlika oziroma ‘jet leg’ se pojavljajo predvsem po potovanjih čez več časovnih pasov, pravi družinska zdravnica.
Kako si lahko pomagate?
- 20-minutni počitek popoldne? Strokovnjaki razkrivajo koristi!
- Zaradi vročine ne morete spati? V tem članku smo zbrali rešitve.
- Melatonin na pomoč? Kot pojasnjuje prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije, klinična nevrofiziologinja in evropska strokovnjakinja za motnje spanja, melatonin ni namenjen zdravljenju nespečnosti, temveč se uporablja v primeru jet laga in v nekaterih primerih za zdravljenje motenj cirkadianega ritma. V obeh primerih sogovornica svetuje posvet z zdravnikom, saj so splošna priporočila lahko napačna, strokovnjaki vedno svetujejo individualno. Več si lahko preberete v tem članku.
Poslabšanje kroničnih bolezni
Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček opozarja še na poslabšanje kroničnih bolezni, kot so astma, sladkorna bolezen ali arterijska hipertenzija. “K temu lahko prispevajo neredno jemanje zdravil, spremembe prehrane in dnevnega ritma, stres, drugačne podnebne razmere ter večja ali drugačna telesna aktivnost,” možne vzroke pojasnjuje sogovornica.
