Kognitivno premeščanje: Trik za spanje, ki dejansko umiri misli

Pogled od zgoraj na zrelega moškega, ki se zaradi nespečnosti nemirno premetava v postelji
Foto: Profimedia

Ko zaradi stresa ne morete zaspati, preštevanje ovac morda ne bo dovolj. Strokovnjaki namesto tega predlagajo preprost mentalni trik, ki lahko umiri še tako zaposlene misli.

Tehnika se imenuje kognitivno premeščanje (angl. cognitive shuffling). Gre za miselno vajo, ki možganom ponudi nevtralen in ravno prav zanimiv izziv, na katerega se lahko osredotočijo, namesto da bi premlevali težke misli, in zato lažje potonejo v spanec.

Kaj je kognitivno premeščanje?

Koncept je pred več kot desetletjem predstavil dr. Luc Beaudoin, kognitivni znanstvenik, ki so ga k iskanju rešitve sprva spodbudile lastne težave z nespečnostjo.

V najboljšem primeru boste zaspali, preden boste dokončali prvo izbrano besedo. “Morda boste zaspali sredi neke črke, morda boste uspeli do konca besede, morda pa boste izgubili nit,” pravi Pedreirova. Dodaja, da to sploh ni problem. Cilj namreč ni, da besedo dokončate brez napak. Če pa besedo vendarle dokončate in ste še vedno povsem budni, preprosto izberite drugo in začnite znova.

Če se vam zdi, da ste obtičali ali se vedno znova vračate k istim besedam, je morda problem v vaši začetni izbiri. Poskusite se izogibati besedam s ponavljajočimi se črkami, svetuje Nina Kaiser, psihologinja iz San Francisca, ki otroke in odrasle, ki jih zdravi, uči kognitivnega premešavanja.

Zakaj kognitivno premešavanje deluje?

Ko vaši možgani podoživljajo ali predelujejo dogodke preteklega dne ali stvari, ki vas skrbijo, vas te misli lahko zadržijo v stanju budnosti in reševanja težav, kar pa je nezdružljivo s spanjem. “Pomagalo bo, da se osredotočite na nekaj, kar vam bo bolj verjetno pomagalo zaspati,” pravi Kaiserjeva. “To pomeni, da pozornost preusmerjate na nekaj, kar je dolgočasno in ne stimulativno; možganom dajete določeno nalogo, namesto da bi jim le govorili: ‘Ne razmišljaj o tem, kar te skrbi.

Utrujen moški, ki trpi za nespečnostjo, leži v postelji
Foto: Profimedia

Tehnika je tudi alternativa premetavanju iz boka na bok, medtem ko opazujete, kako minevajo minute. “S tem ponudimo možganom alternativo premetavanju v postelji in premlevanju skrbi (ruminaciji),” razlaga Pedreirova. “Ljudem ponudi aktivno in konstruktivno dejavnost, namesto da bi nenehno gledali na uro.

Za to obstaja tudi nevrološki razlog. Čez dan v vaših možganih prevladujejo hitrejši možganski valovi, povezani z osredotočenim, pozornim mišljenjem; ko tonete v spanec, pa ti prepustijo mesto upočasnjenim, bolj svobodnim valovom. “Gre za nežen prehod v bolj sproščeno, mehko in naključno prehajanje misli,” pojasnjuje Sarah Gray, psihologinja in predavateljica na Harvard Medical School, specializirana za kognitivno-vedenjsko terapijo nespečnosti. Kognitivno premeščanje pomaga možganom izvesti ta prehod, namesto da bi ostali ujeti v načinu reševanja težav.

To je tudi razlog, zakaj ta tehnika običajno deluje bolje kot preštevanje ovac, pravi Grayeva. Preštevanje je tako monotono, da um hitro izgubi zanimanje, s tem pa se sprosti prostor za ponovni vdor dnevnih stresorjev. Kognitivno premeščanje pa po drugi strani zaposli možgane ravno prav – s spominjanjem besede, držanjem črke, iskanjem novih izrazov in vizualizacijo vsakega posebej – ne da bi jih pri tem preveč predramilo. Izjemno pomemben del je prav vizualizacija: kratka predstavitev vsakega predmeta zaposli možgane do te mere, da vsiljive misli ne morejo zlahka poskočiti nazaj v ospredje. “Možganom resnično pomaga, da se zamotijo in preusmerijo pozornost na nekaj mehkejšega in bolj sproščenega,” pravi.

Komu lahko kognitivno premeščanje najbolj koristi?

Kognitivno premeščanje najbolj pomaga ljudem, ki težko zaspijo zaradi nenehnega premlevanja o skrbeh in dirjajočih misli. To pogosto opazim pri ljudeh, ki sicer nimajo težav s spanjem, a s seboj v posteljo prinesejo stres, pravi Pedreirova.

Z drugimi besedami, to ni rešitev za vse vrste motenj spanja. Kognitivno premeščanje ne bo rešilo kronične nespečnosti, spalne apneje (prekinitev dihanja med spanjem), sindroma nemirnih nog, motenj cirkadianega ritma ali nespečnosti, povezane s stranskimi učinki zdravil ali hormonskimi spremembami – vse to namreč zahteva zdravstveno obravnavo. Tehnika prav tako slabše deluje pri ljudeh z afantazijo, opozarja Pedreirova. Enako velja za vse, ki jim vizualizacija predstavlja velik umski napor, ki jih namesto sprostitve dodatno predrami.

Če v prvih nekaj minutah ne zaspite, nikar ne zaganjajte preplaha – in nikakor ne začnite gledati na uro. “Povsem normalno je, da ste budni in da so vaši možgani aktivni še 15 minut po tem, ko ležete v posteljo,” še pravi Grayeva. Težava se pojavi, ko se ljudje obremenjujejo s tem, da niso zaspali v istem trenutku, saj jih prav ta skrb drži pokonci.

Vir: The Time, The Sleep Trick That Actually Quiets a Racing Mind. Dostopno na: https://time.com/article/2026/05/05/cognitive-shuffling-how-to-sleep/. Zadnji dostop: Maj 2026

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
21,768
13.05.2026 ob 17:50
407
30.03.2026 ob 15:30
2,556
03.10.2018 ob 20:45
Preberi več

Več novic

New Report

Close