In to je vsa resnica… končno se je našla punca ki je povedala tak kot je…. VEČINO in NAČELOMA so mamice ki so samske med 27-40 let večinoma ženske in punce ki med 19-25 niso mele pojma kaj si želijo…

Oprostite vse mamice ampak jaz in pač mnogo moških si NE ŽELI osebe ki je leta ko je bila postava najbolša dala enemu luzerju potem pa pri 30tih z 1 ali 2 otrokoma išče nekoga ki jo bo mel rad zraven pa še vzgajal 1-2 njemu tuja otroka …

za povrh pa še tisti luzer dela vse na temu da se izogne preživnini …

Dejansko upam da se vsi res pametni moški izognejo mamicam pri 30-40tih in potem naj one furajo svojo ljubezensko idilo do svojih fantastičnih hčerk in sinov ki imajo najverjetneje enako strahopetne ali luzerke gene kot njihovi očetje.

Pa oprostite vse mamice ki ste izgubile može zaradi nesreč ipd. tile ne štejejo.

Že tisočkrat prežvečena tema na tem forumu. Te moške lahko spoznaš kjerkoli, ne rabiš se za to prijavit na Ona-On, it na Fitness, v diskoteko ( wtf ? ). Ti si zdaj pač naštela takšne lokacije, kjer obstaja največja verjetnost, da boš naletela ravno na takšne tipe, ki si jih ti NE želiš spoznati. In moje mnenje je pač, da dokler tudi sama ne boš naredila kaj glede tega tudi nebo nobenega vidnega napredka. Vsaka pi*kica gre lahko v diskača z motivom, da si najde fanta. Nasloni se za en šank, si na vsakih 5 minutk popravi dekolte in WOIJLA prvi fukfehtar že stoji pred njo, pa če je na pol mrtu, ali trezen, niti ni važno. Potem pa vsa razočarana pride na med over net zatečnarit, kje so tisti tapravi moški nad 30 let, češ da naleti na same pijance in takšne, ki si ne želijo nič resnega.

Si mogoče kdaj pomislila, da prave moške srečuješ prav vsak dan, pa se tega še zavedaš ne ? Kaj pa če ta tvoj sanjski moški vsak dan sedi na troli sedež poleg tebe, samo kaj ko nobeden od vaju ne zbere dovolj poguma, da bi spregovoril kako besedo ?

Jaz zase vem, da če bi si res želel priti do konkretnega zmenka, da bi potem tudi sam kaj truda vložil v to in ne samo čakal in se zadrževal na butastih lokacijah, kjer že v naprej vem, da mi ne bo nobena izpadla zanimiva. Zakaj bi se registriral na portal namenjen zmenkarijam, če pa vem, da tam gor visi en kup nesamozavestnih, totalno brezzveznih ljudi brez hobijev, interesov in nič pametnega za povedat, povrhu tega pa so še nesrečni, ker so pri 30ih še vedno samski. Misliš, da bi mi lahko takšna punca izpadla zanimiva ? Hell f*ckin no !!! Da bi se pa zadrževal po diskačih pa tudi ne bo šlo, ker že v naprej vem, da to ni ravno idealna lokacija za spoznavanje ljudi, povrhu tega pa se še ne počutim udobno v tolikšni gneči ljudi, torej ne veljam ravno za nekega hardcore party guya.

Oster 🙂 Povej ti meni, si srečno samski ali srečno vezan? Ker samozavest kar kriči iz tvojega posta. Pa ni to mišljeno negativno, samo želim ti rečt, da lahko za vsem tem tiči še kaj drugega. Tvoja kritika je čisto na mestu, ampak nekateri ljudje morajo dozoret, da začnejo sprejemat signale okrog sebe. Da pa se to zgodi, mora bit veliko stvari v življenju človeka urejenih (služba, dom, odnosi s starši itd) in ni to tako enostavno. Nekaterim ljudem pa lahko pomaga do vsega tega ravno prava oseba. In se strinjam, da v diskotekah in na portalih ni primerno iskat partnerja- če ga je sploh pametno iskat (ker potem moraš imet v glavi točno določeno kakšen naj bo- to pa je spet nevarno, ker tako zamišljenega človeka ni možno srečat)….skratka….najprej mora bit človek zadovoljen s seboj, šele takrat je lahko odprt za kaj več.

lp
K.

Sem zadovoljen v svoji koži in se trudim na življenje gledat čim bolj optimistično. Tvojega prvega vprašanja pa ne razumem ravno najbolje. Kaj zate sploh pomeni biti srečen ? Poznaš koga, ki je resnično srečen ? Vsi imamo probleme takšne in drugačne. Gre se samo za to, kako se spoprijememo z njimi.

Sem zadovoljen v svoji koži in se trudim na življenje gledat čim bolj optimistično. Tvojega prvega vprašanja pa ne razumem ravno najbolje. Kaj zate sploh pomeni biti srečen ? Poznaš koga, ki je resnično srečen ? Vsi imamo probleme takšne in drugačne. Gre se samo za to, kako se spoprijememo z njimi.[/quote]

Ja, poznam ljudi, ki so srečni. Kar ne pomeni, da nimajo problemov. Ker kot si rekel, vsi jih imamo, ampak če se znaš s problemom spoprijet, to pomeni, da ti sreče ne more vsaka malenkost porušit. In sreče se ne da izmerit- lahko se po občutkih orientiraš ali si manj, srednje ali zelo srečen, vendar jaz mislim, da je čist dovolj, če lahko to besedo samo izgovoriš in jo dejansko čutiš- ne glede na jakost. Ni treba v življenju vse tako dobesedno jemat, ker slej kot prej se lahko izkaže, da se um in srce razhajata… In mogoče čutiš tisto, kar sploh ne misliš in misliš, da nekaj je, pa srce sploh ne čuti itd 🙂
Lahko pa da moje vprašanje sploh ni bilo osredotočeno na srečo, ampak nekaj drugega 😉

K.

Zanimivo je, da imate “probleme” pri iskanju partnerjev oz. “nikakor ne najdete pravega” ravno 30+ ženske. Namesto da bi vzroke za to iskale pri sebi, raje iščete vzroke drugje. Za začetek pustite čustveno in vso ostalo mentalno prtljago za seboj.

Se strinjam. Ena dopolnitev še manjka: IZJAVA VELJA TUDI ZA MOŠKE. Čedalje več je moških s čustveno in vso mentalno prtljago.

Najenostavneje in najmanj zapletov bi bilo tako, kot je v pravljicah o samskem princu; iz vsega kraljestva so pripeljali gospodične, on se je pa odločil za eno izmed njih. 🙂

Enako kot v pravljicah, princi to še vedno počnejo tudi danes.
Vsi ostali se moramo pa sprijaznit, da izbirajo tudi ženske. Na srečo.

Žal so najboljše pravljice že napisane in o princih ni ne duha ne sluha več 😉

Mambo se strinjam.

Večina samskih +30 s katerimi imam jaz opravka so naslednje:
– bile so leta v razmerjih s poročenimi ali vezanimi tipi, sedaj so pa na koncu ostale brez ali pa so nehale čakati, da se bo ločil in podobno. Ko jo spoznaš, te stvari seveda prikriva, če dalj časa vrtaš, pa hitro ugotoviš njeno čustveno ne-inteligenco in njeno nizko samopodobo in se seveda pobereš, saj več, kot za ljubico, nima pogojev
– so srečno ločene brez otrok, ki si ga potem tako močno želijo, da to običajno povedo že na prvem zmenku. Reakcija je ista kot zgoraj: se seveda pobereš, saj več kot za ljubico, nima pogojev
– so srečno ločene z otroci in ti dajo takoj vedet, da bi ravno takega kot si ti, potreboval njen otrok. Reakcija: beri zgoraj
– karieristke, katerim je služba na prvem mestu in spogledovanje s sodelavci nekaj čisto vsakdanjega, saj na delu preživijo ogromno časa. Reakcija ista: beri zgoraj
– samske, ki še vedno živijo pri starših in čakajo princa, ki jim bo pomagal pretrgati popkovino. Reakcija: beri zgoraj

Moj zaključek: za resno zvezo so neobremenjene 20-30 letnice, katerim je družina prva skrb, vrednote in čustvena inteligenca. S končano izobrazbo, zaposlene, samostojne, ki so se že toliko osamosvojile, da vsaj živijo v podnajemu, če že ne v svojem stanovanju. In takšne, ki niso kar naprej po fitnesih, manikurah, pedikurah in pre-obremenjene s svojo zunanjostjo.

Vse izjeme, ki pa se niso našle med navedenimi, pa so zgolj naključja in si vsekakor zaslužijo priložnost tudi po 30, 40,50,60 +

Brez lazne skromnosti bom rekel, da sem tisto kar zenske iscete, vsesplosno na nivoju. In kaksne so moje izkusnje? Kot je ze “izkusen” napisal, velika vecina samskih 30+-letnic je neprimernih za kaj resnega. V procesu “iskanja” pregovorne igle v senu sem sel “skozi” se pa se punc in, ce ne prej, po mesecu, dveh, treh mi je bilo jasno, da nima smisla vztrajati. In s casom iskreno “iskanje” partnerke postane le se avanturizem… dokler ne naletimo na tisto pravo, iglo.

Lahko napišeš kaj več? Zakaj ni imelo smisla vztrajati?

Malo si me izgubil s tem zapisom – torej 20 – 30-letnice, ki jim je družina prva skrb, so okej, ločene brez otrok, ki si močno želijo otroka, pa ne? Ni to eno in isto? Ali pa daješ tak poudarek prav tej razliki, da ene to povedo že na prvem zmenku, druge pa na drugem?

Kaj pa naj jaz rečem?
Samska, 36 let, urejena, lušna, zabavna, odgovorna, iskrena, poštena…s svojim stanovanjem, službo…nazadnje sem bila v zvezi 2 leti z moškim, ki me je na koncu pustil, ker sem bila preveč pasivna? Pasivna jaz?
Ki sem praktično vedno za akcijo, izlete, sprehode, kolesarjenje, potovanja, obisk gledališča, koncertov, kina, zabav, ma še pa još! Znam pa tudi poležavat na kavču in ne delat nič. Eno tako ravnovesje med aktivnostjo in brezdeljem.
No, bivšega sem spoznala preko portala ona-on in se mi ta način spoznavanja ne zdi prav nič napačen. Morem rečt, da sem na tem portalu vedno spoznala prijetne in uredu moške, čeprav se potem na koncu ni izšlo, žal.
Čakam, ne vem kaj čakam točno…da spoznam nekoga, ki me bo sprejel za to kar sem (in prav uredu sem) in me bo imel rad, pa da se bova skupaj imela lepo….kaj mi bo pa prinesla prihodnost, no, pustimo se presenetit.
Nikoli, prav nikoli si nisem mislila, da bom pri teh letiš še vedno samska in brez družine. Ampak tako gre pač življenje. Sprejet je treba kar ti ponuja, al kaj? Čeprav je včasih že prav naporno. Mah, ne vem…sej bo, boljše…kar se tega tiče, nad ostalim se res nimam kaj za pritoževati.

JAz sem svojega spoznala,ko je imel 31 let :D, s tem, da sem imela jaz 21 let 😀 sedaj sva skupaj že 3 leta in vse kaže, da bova imela še lepo in dolgo skupno prihodnost…

očitno pa je le nekaj resnice v zgornjih komentarjih (od izkušenega)

Lep pozdrav
Tudi sam želim spoznati osebo ženskega spola, katera si želi ustvariti družino. Poskusil bi še tukaj, saj vas je veliko k svetujete in se pogovarjate in upam, da bo kdo tudi meni lahko kaj svetoval. Ne bi rad vsem razlagal, mojo življensko izkušnjo, zato me o tem ne sprašujte tukaj. V kolikor si tudi ti osamljena, samska in v želji, da najdeš prijatelja se mi javi.
Lep dan še naprej

“samska30+”
pa si se ti kdaj vprašala zakaj se z nobenim ni izšlo?Praviš,da si na tem portalu spoznala vedno prijetne moške,si se mogoče vprašala zakaj?Mogoče iščeš copato,ki bo vedno tebi ustregel.

Lahko napišeš kaj več? Zakaj ni imelo smisla vztrajati?[/quote]

Vec kot polovica jih je imela bolj ali manj prikrite dusevne in vedenjske motnje, pa ce so se tega zavedale ali ne. Partnerstvo s vecino takih oseb prej ali slej postane sila naporno in nezdravo. Kdor s takimi vstraja, sam sebi jamo koplje.

Sicer pa, vsaka je bila zgodba zase. Naporen karakter; “obsedenost” s kariero ali materinstvom, da so si ze po mesecu dni so zazelele mojega otroka; vase zagledanost, sebicnost, izkoriscevalstvo; porazno spolno zivljenje ali odnos do le tega; ne manjka sanjacic; itd. Pri teh letih je vecina samskih, zal, tako ali drugace problematicnih.

S tem nocem reci, da preferiram 20 letnice. Za moj okus so pogosto ne dovolj zrele, saj ne iscem zabave ampak partnerstvo. Pravim le, da se je pri iskanju “starejse” partnerice pametno namazati s potrpljenjem.

Ah, kje pa. Sploh ne iščem copate, da bi z njim delala kar mi paše. Privlačijo me samozavestni moški, ki vejo kaj hočejo in so mi enakovredni. Sem seveda tudi sama razmišljala kaj delam narobe, pa nisem še prišla do nobenega pametnega odgovora.
Mogoče sem sama preveč ustrežljiva, pa se me potem naveličajo. Pač, taka sem, ne morem se pretvarjati, da sem nekaj kar enostavno nisem. Za svojega moškega se pač rada potrudim v vseh smislih in mi ni težko, to pa ne pomeni, da pristanem na vse kar si moški zaželi, seveda obstajajo neke meje normalnosti.
No, še vedno upam, da bom nekoč spoznala nekoga, ki me bo imel rad, prav tako, kot sem.