V nadaljevanju preberite:
- Jesenska tesnoba ni uradna diagnoza, vendar lahko prehod iz poletja v jesen pri nekaterih ljudeh spremljajo povečana tesnobnost, slabše razpoloženje, utrujenost in nespečnost.
- K občutku tesnobe lahko prispevajo krajši dnevi in manj dnevne svetlobe, sprememba rutine, začetek šolskega ali delovnega obdobja, pričakovanja pred prazniki ter občutek, da poleti nismo uresničili vseh načrtov.
- Pomagajo lahko redno gibanje, čim več dnevne svetlobe, urejen ritem spanja in pravočasna strokovna pomoč, če težave vztrajajo.
Septembra se dnevi krajšajo, temperature padajo, poletna brezskrbnost pa počasi izzveneva. Vrnitev v ustaljen ritem pa pri marsikomu spremljajo tesnoba, slabše razpoloženje, razdražljivost in utrujenost. Jesen je lahko za marsikoga psihično zahtevnejša, kot bi pričakovali.
Od kod ti občutki? Zakaj nas prihod jeseni tako obremeni in kako si lahko v tem obdobju pomagamo?
Kaj je jesenska tesnoba?
Jesenska tesnoba je izraz za povečano tesnobo, zaskrbljenost ali slabše razpoloženje, ki se pri nekaterih ljudeh pojavi v jesenskih mesecih.
Družinska zdravnica Clare Morrison je za Healthline pojasnila, da se jesenska tesnoba običajno pojavi brez očitnega zunanjega sprožilca, zato posamezniki simptome pogosto spregledajo ali jih pripišejo vsakodnevnim obremenitvam. Posledično se marsikdo niti ne zaveda, da gre za precej pogost pojav.
Kako prepoznati jesensko tesnobo?
Morrisonova med simptome jesenske tesnobe uvršča:
- slabše razpoloženje
- depresijo
- tesnobo ali pretirano zaskrbljenost
- razdražljivost
- pomanjkanje energije
- zaspanost in utrujenost
- izgubo zanimanja za vsakodnevne dejavnosti
Jesenska tesnoba ali sezonska afektivna motnja?
Psihologinja Patricia Thornton za Healthline pojasnjuje, da jesenska tesnoba ni priznana zdravstvena diagnoza, ampak izraz za občutke tesnobe, nemira ali nelagodja, ki se lahko pojavijo ob prihodu jeseni.
Sezonska afektivna motnja pa nekaj drugega – gre za uradno priznano duševno motnjo, obliko depresije, pri kateri se simptomi običajno pojavljajo le v jesenskih in zimskih mesecih.
Pri sezonski afektivni motnji so simptomi praviloma močnejši in bolj vplivajo na vsakdanje življenje, medtem ko je jesenska tesnoba lahko zgolj začasen odziv na spremembe, ki jih prinese jesen.
Zakaj smo jeseni bolj tesnobni?
“Eden od vzrokov je zmanjšana izpostavljenost sončni svetlobi, zaradi česar se znižuje raven serotonina. Ta pomemben hormon vpliva na razpoloženje, apetit in spanje. Hkrati se poveča raven melatonina, zaradi česar smo lahko bolj zaspani, spremembe pa lahko tudi v tem primeru vplivajo na razpoloženje”
pojasnjuje Morrison.
Manj sončne svetlobe lahko pomeni tudi nižje ravni vitamina D, njegovo pomanjkanje pa je povezano tudi z depresijo.
Psihologinja Patricia Thornton izpostavlja še nekaj možnih razlogov:
Sprememba rutine
Prehod iz sproščenega poletnega ritma v bolj natrpan vsakdan je lahko vir stresa. Ljudje, ki se težje prilagajajo spremembam, lahko občutijo več tesnobe, saj se njihov urnik spremeni – vstajati morajo prej, imajo več obveznosti, lahko manj spijo.
Vpliv preteklih izkušenj
V hladnejših mesecih lahko um in telo nezavedno prikličeta spomin na težja obdobja iz preteklosti. Thorntonova to imenuje “odziv ob obletnici”:
“Gre za pojav, ki se običajno pojavi ob obletnicah dogodkov. Včasih gre za travmatične dogodke, kot sta smrt ali napad, včasih pa zgolj za spomin na občutke, ki smo jih doživljali v tem času lani ali leto prej. Te spomini lahko znova sprožijo določena čustva.”
Posameznik je zato lahko tesnoben ali se počuti slabše, ne da bi znal natančno pojasniti, zakaj.
Konec poletja
Poletje pogosto povezujemo s počitnicami, potovanji, druženjem in prostim časom. Ko se konča, lahko nekateri občutijo razočaranje, ker niso doživeli ali uresničili vsega, kar so si želeli.
Pojavi se lahko tudi občutek izgube: poletje je minilo, počitnic je konec, dnevi se krajšajo, obveznosti pa je vedno več. Pri nekaterih lahko prav ta prehod povzroči občutek žalosti, praznine ali tesnobe.
Misel na veseli december
Čeprav se december zdi še daleč, lahko misel na prihajajoče praznike pri nekaterih povzroči stres že s prihodom jeseni, pojasnjuje Thorntonova.
Praznični čas namreč prinaša številna pričakovanja – od finančnega pritiska zaradi daril in drugih stroškov do vprašanja, kje in s kom preživeti praznike. Dodatno obremenitev lahko predstavljajo tudi družinski odnosi in občutek, da bi morali biti v času praznovanja srečni, sproščeni in dobre volje
Prav zato lahko nekateri o praznikih in vsem, kar prinašajo, začnejo skrbeti že septembra.
Kako ukrepati in zmanjšati jesensko tesnobo?
Morrison in Thornton izpostavljata nekaj nasvetov, ki lahko pomagajo ublažiti jesensko tesnobo, ne glede na njen vzrok:
- Poskrbite za dovolj dnevne svetlobe: Poskusite več časa preživeti na prostem in čim bolje izkoristiti dnevno svetlobo. Pri sezonski afektivni motnji se uporablja tudi svetlobna terapija.
- Redno se gibajte: Redna telesna dejavnost je eden ključnih dejavnikov za ohranjanje duševnega zdravja. Strokovnjakinji priporočata vsaj 30 minut vadbe dnevno, a poudarjata, da ni nujno, da gre za intenzivno vadbo. Zadostuje že hitra hoja, kolesarjenje, tek, plavanje, vadba doma ali pohodništvo.
- Ohranite zdrave navade: K boljšemu počutju v jesenskih mesecih lahko pripomorejo tudi preproste zdrave navade. Poskrbite za urejen spalni ritem, zvečer zmanjšajte uporabo elektronskih naprav in si pred spanjem privoščite čas za sprostitev. Hkrati ne pozabite na redne in uravnotežene obroke ter dovolj tekočine.
- Na jesen poglejte z druge perspektive: Krajši dnevi in manj sončne svetlobe lahko hitro preusmerijo našo pozornost na vse, kar z jesenjo izgubimo. Thornton svetuje, da namesto tega pozornost raje preusmerimo na stvari, ki jih lahko v hladnejšem obdobju naredimo zase – ustvarimo prijetnejše okolje doma, si privoščimo več časa za počitek in poiščemo aktivnosti, zaradi katerih nam je v hladnejših dneh prijetno.
Kdaj poiskati pomoč?
Če tesnoba, utrujenost ali slabo razpoloženje vztrajajo, se stopnjujejo ali začnejo vplivati na vaše vsakdanje življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč. O svojih težavah se lahko najprej pogovorite z osebnim zdravnikom, psihologom ali drugim strokovnjakom za duševno zdravje.
“Ne čakajte, da bo zares slabo. Če ste tesnobni ali depresivni, čim prej ukrepajte in poskrbite za izboljšanje svojega počutja, “
zaključuje Morrison.
Najpogostejša vprašanja
Kaj je jesenska tesnoba?
Gre za povečano tesnobo, zaskrbljenost ali slabše razpoloženje, ki se pri nekaterih ljudeh pojavi ob prihodu jeseni. Čeprav ni uradna diagnoza, lahko močno vpliva na vsakdan posameznikov.
Zakaj sem jeseni bolj utrujen, tesnoben in brezvoljen?
K temu lahko prispevajo krajši dnevi in manj dnevne svetlobe, sprememba spalnega in dnevnega ritma, vrnitev v šolo ali službo, več obveznosti ter stres zaradi prihajajočih praznikov. Pri nekaterih lahko pomembno vlogo igra tudi sezonski vzorec razpoloženja.
Kako si lahko pomagam pri jesenski tesnobi?
Pomagajo lahko redna telesna dejavnost, čim več dnevne svetlobe, urejen spalni ritem, zdrave prehranjevalne navade in prijetna dnevna rutina. Če tesnoba ali slabo razpoloženje vztrajata, se stopnjujeta ali pomembno vplivata na vaše življenje, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
Viri:
- Anxiety in autumn: Causes and what helps. MedicalNewsToday, dostopno na: https://www.medicalnewstoday.com/articles/anxiety-in-autumn. Zadnji dostop: september 2026.
- Why You Might Feel Anxious in the Fall and How To Manage It. Healthline, dostopno na: https://www.healthline.com/health-news/autumn-anxiety. Zadnji dostop: september 2026.
