Znate šivati, plesti, oblikovati glino ali delati z lesom? Morda spečete nekaj po receptu svoje babice ali obvladate spretnost, ki se vam zdi tako vsakdanja, da o njej sploh ne razmišljate kot o posebnem znanju. Pa bi morda morali.
Rokodelstvo danes ni več samo vprašanje ohranjanja tradicije. Lahko je hobi, ob katerem se umirimo in za nekaj časa odmaknemo od zaslonov. Povezuje generacije, hkrati pa odpira prostor za dopolnilno dejavnost ali novo poslovno pot. Iz spretnosti, ki smo jo dolgo uporabljali le zase, se tako lahko razvije tudi priložnost za delo.
Na letošnjem 64. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki je med 22. in 26. avgustom 2026 potekal v Gornji Radgoni, sem v okviru ETRI Povezovalnice vodila okroglo mizo o priložnostih rokodelstva kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pogovor o izdelkih, trgu in možnostih razvoja pa nas je precej hitro pripeljal do bolj osebnega in morda še pomembnejšega vprašanja: kdo bo znal vse to narediti čez deset ali dvajset let?
»Bojim se, da bo veliko rokodelcev prej prenehalo delati«
Rokodelskega znanja se ne naučimo iz enega videa na spletu. Roke potrebujejo čas, ponavljanje in napake, predvsem pa nekoga, ki zna pokazati tiste drobne stvari, ki jih v priročnikih običajno ni mogoče opisati. Kako močno prijeti material, kdaj je nekaj dovolj suho, kako prepoznati pravo strukturo ali zakaj je treba določen korak narediti prav v določenem trenutku.
Sara Köleš Ribeiro iz ZRP POMELAJ, ki deluje kot rokodelski center in podporno okolje, ki povezuje rokodelke in rokodelce različnih panog, je na okrogli mizi opozorila, da je veliko nosilcev tega znanja starejših, mladih, ki bi ga prevzeli, pa je premalo. »Bojim pa se, da bo veliko rokodelcev prenehalo delati, preden bodo spremembe dosegle teren,« je povedala.
Prav pri tem lahko nekaj naredimo tudi sami. Če imate v družini nekoga, ki obvlada posebno spretnost, ga prosite, naj vas jo nauči. Ne nekoč, ampak zdaj.
Posnemite postopek, zapišite recept, vprašajte, zakaj nekaj naredi prav na določen način, in nato poskusite sami. Še bolje je, če vključite tudi otroke, saj se tako znanje ne ohranja samo v zapisu ali posnetku, temveč ponovno postane del življenja.
Morda iz tega nikoli ne bo nastal poklic, lahko pa s tem preprečimo, da bi znanje, ki je desetletja ali celo generacije prehajalo iz rok v roke, preprosto izginilo.
Bi staro znanje lahko rešilo današnji problem?
Ohranjanje rokodelskega znanja ne pomeni, da moramo danes izdelovati enake stvari kot pred petdesetimi ali sto leti. Marjeta Lužnik iz Zavoda Jazon (ETRI skupina) je na AGRI povedala nekaj, kar se mi zdi pri razmišljanju o prihodnosti rokodelstva ključno: »Ohraniti moramo tradicijo, vendar mora izdelek odgovoriti na potrebe današnjega časa.«
V preteklosti so ljudje pletli košare, izdelovali posodo, šivali ter obdelovali les in kovino predvsem zato, ker so te predmete potrebovali pri vsakdanjem življenju in delu. Zakaj ne bi tudi danes začeli pri istem vprašanju – kaj potrebujemo danes in ali jim lahko na to potrebo odgovorimo z znanjem, ki ga že imamo?
Tradicionalna tehnika lahko tako dobi povsem novo obliko. Iz nje lahko nastane sodoben predmet za dom, trajnejša ali drugačna embalaža, poslovno darilo, turistični spominek ali majhna serija izdelkov, pri kateri se staro znanje poveže z današnjim oblikovanjem in načinom življenja.
Od »to delam zase« do »bi kdo to kupil?«
Zanimiv primer je na okrogli mizi predstavila Bogomira Rotman, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Rotman na Ptuju. Za svoje zelenjavne izdelke je potrebovala privlačno embalažo, zato jo je začela izdelovati sama, pri tem pa je uporabljala les, papir, tekstil in druge naravne materiale. Iz konkretne potrebe se je razvila spretnost, iz spretnosti pa dopolnilna dejavnost.
Takšni primeri so dober opomnik, da poslovna ideja ni vedno nekaj, kar moramo dolgo iskati. Včasih je skrita v nečem, kar že znamo narediti, ali pa se pojavi takrat, ko poskušamo rešiti zelo praktičen problem.
Seveda pa še tako lep izdelek ni nujno tudi izdelek, za katerega obstaja trg. Preden investirate v opremo in izdelate sto kosov, je zato smiselno narediti precej preprostejši preizkus:
Izdelajte pet ali deset izdelkov in jih pokažite ljudem, ki niso vaši sorodniki ali prijatelji. Ne vprašajte jih samo, ali jim je izdelek všeč, ampak predvsem, ali bi ga kupili in koliko bi bili zanj pripravljeni plačati. Odgovori na ta vprašanja so lahko veliko koristnejši od komplimentov.
Šele nato je smiselno razmišljati o večji seriji, dodatni opremi in prodajnih poteh.
S podobnim izzivom se srečujemo tudi pri našem delu v Mini tovarni na glini, kjer želimo ustvarjalcem omogočiti prav prehod od ideje in prototipa do manjše serije izdelkov. Dobra ideja namreč še ne pomeni, da mora njen avtor čez noč postati proizvajalec večjih serij. Najprej mora ugotoviti, ali ima njegova ideja svojega kupca, šele nato pa iskati način, kako jo izdelovati v večjem obsegu in kdo mu lahko pri tem pomaga.
Pet vprašanj za znanje, ki ga imate doma
Morda je zato vredno pogledati nekoliko drugače tudi na znanja in spretnosti, ki jih imamo doma.
Kaj znam narediti z rokami, česar ne zna vsak? Kdo v moji družini zna nekaj, česar se še lahko naučim? Bi lahko to znanje rešilo kakšen današnji problem ali potrebo? Bi iz njega lahko nastal izdelek, delavnica ali dodaten zaslužek? In s kom bi se moral povezati, ker vsega ne znam sam?
Prav zadnje vprašanje je pomembno, saj rokodelec ni nujno tudi oblikovalec, fotograf, prodajalec, strokovnjak za spletno prodajo in dober pripovedovalec zgodbe svojega izdelka. Predvsem pa ni nobene potrebe, da bi vse to bil.
Prihodnost rokodelstva je zato tudi v povezovanju različnih znanj – med tistimi, ki obvladajo material in tehniko, oblikovalci, podjetniki, raziskovalci, turističnimi ponudniki, kmetijami in okolji, ki lahko pomagajo pri razvoju prototipov, manjših serij in novih prodajnih poti.
Ne čakajmo, da bo znanje postalo samo še dediščina
V Sloveniji imamo danes več kot 70 identificiranih rokodelskih panog, med njimi lončarstvo, pletarstvo, kovaštvo, krojaštvo in šiviljstvo, oblikovanje keramike, tkalstvo, zlatarstvo ter številne manj znane panoge. Seznam ni nekaj nespremenljivega, saj se razvijajo tudi nove panoge, za spremembo obstoječe ali določitev nove pa je mogoče podati pobudo.
Država je z Zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva področje sistemsko uredila, med ukrepe pa sodijo prenos rokodelskih znanj in usposabljanje, certificiranje izdelkov, podporno okolje, razvoj podjetništva, sodobno oblikovalsko ustvarjanje, vključevanje rokodelstva v turistično ponudbo, zaposlovanje in medgeneracijsko povezovanje.
To je pomemben okvir, vendar noben zakon sam po sebi ne more ohraniti veščine, če je nihče več ne zna prenesti in če ni nikogar, ki bi se jo želel naučiti.
Zato se po pogovoru v ETRI Povezovalnici na sejmu AGRA vedno znova vračam k zelo preprostemu vprašanju: kaj zna nekdo v vaši družini, česar vi še ne znate?
Morda je pravi trenutek, da ga vprašate, ali vas lahko nauči. Ne zato, ker bi morali vsi postati rokodelci ali iz svojih hobijev ustvariti posel, ampak zato, ker se znanje ohranja predvsem takrat, ko ga nekdo uporablja in ga preda naprej. In kdo ve – morda pri tem ne boste ohranili samo koščka družinske zgodovine, ampak boste odkrili tudi nekaj, kar lahko postane del vaše prihodnosti.
Več o izdelkih in zgodbah rokodelcev
- V katalogu so predstavljeni izdelki rokodelk in rokodelcev, ki so sodelovali na sejmu AGRA 2026 v okviru ETRI Povezovalnice.
- Izbrane izdelke najdete tudi v spletni trgovini ETRI Povezovalnice.
- Več o priložnostih rokodelstva kot dopolnilne dejavnosti izveste ob ogledu spodnjega videoposnetka z okrogle mize.
Program: Partnerstvo za globalne cilje
Članek je nastal v okviru projekta Partnerstvo za globalne cilje.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Več o projektu.
Vsebina članka izraža mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.
