V nadaljevanju preberite:
- Kontracepcija ne preprečuje le nenačrtovane nosečnosti, temveč lahko prinaša tudi druge koristi za zdravje žensk.
- Vsaka kontracepcijska metoda ima svoje prednosti in tveganja, zato mora izbira upoštevati zdravstveno stanje, želje in življenjski slog posameznice.
- Preverjene informacije in pogovor z ginekologom pomagajo ženskam razjasniti pomisleke ter sprejeti informirano odločitev.
Sodobna kontracepcija ženskam omogoča, da same odločajo o svoji reproduktivni prihodnosti in nosečnost načrtujejo v skladu s svojimi željami in življenjskimi okoliščinami. Kljub številnim koristim pa zlasti hormonsko kontracepcijo še vedno spremljajo vprašanja o njeni učinkovitosti, varnosti in možnih tveganjih.
Katere metode kontracepcije so na voljo, kakšne so njihove prednosti in morebitna tveganja ter kako izbrati najprimernejšo obliko zaščite, je v intervjuju pojasnila prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., višja svetnica z Ginekološke klinike UKC Ljubljana in profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Katere metode kontracepcije poznamo?
Kontracepcijske metode delimo na več skupin, ki se razlikujejo po sestavi, obliki in načinu delovanja:
| Vrsta kontracepcije | Oblika kontracepcije | Način delovanja |
Kombinirana hormonska kontracepcija | – kombinirane tabletke – obliž – vaginalni obroček | Vsebuje hormona estrogen in progestogen. Deluje predvsem z zaviranjem ovulacije. Pogosto omogoča bolj predvidljive krvavitve, ki so praviloma šibkejše, ter zmanjša menstruacijske bolečine in lahko izboljša akne. Zaradi estrogena povečuje tveganje za nastanek krvnih strdkov in ni primerna za vse ženske. |
Progestogenska hormonska kontracepcija | – progestogenske tabletke – progestogenske injekcije – podkožni vsadek – maternični vložek s hormonom | Vsebuje samo progestogen. Odvisno od metode zavira ovulacijo, zgosti sluz v materničnem vratu in stanjša maternično sluznico. Ker ne vsebuje estrogenov, so tveganja za srčno-žilni sistem minimalna in odvisna od izbrane metode. |
| Nehormonska kontracepcija | – maternični vložek z bakrom – pregradne metode, kot sta kondom in spermicidi – naravne metode načrtovanja družine | Deluje brez uporabe hormonov – z mehansko preprečitvijo prehoda semenčic, oviranjem njihovega delovanja ali spremljanjem plodnih dni. |
| Trajna kontracepcija | – sterilizacija ženske – vazektomija pri moškem | S kirurškim posegom se trajno prepreči možnost zanositve. |
Nujna kontracepcija | – tableta, znana kot “jutranja tabletka” – bakreni maternični vložek | Tablete delujejo predvsem z odložitvijo ovulacije, bakreni vložek pa z oviranjem delovanja semenčic. Pomembno je, da nujno kontracepcijo uporabimo čim prej po spolnem odnosu. |
Koristi hormonske kontracepcije: več kot le preprečevanje nosečnosti
“Najpomembnejša korist kontracepcije je preprečevanje nenačrtovane nosečnosti,” pojasnjuje prof. dr. Pinter, dr. med., a dodaja, da ima hormonska kontracepcija tudi nekatere druge ugodne učinke.
Med ostale pomembne zdravstvene koristi hormonske kontracepcije sogovornica prišteva:
- Manj močne in boleče menstruacije: lahko zmanjšuje menstruacijske krvavitve in bolečine ter s tem tudi tveganje za slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa.
- Lajšanje ginekoloških težav: pomaga pri obvladovanju endometrioze in adenomioze ter nekaterih težav pri poliendokrinemu metabolnemu ovarijskem sindromu (PMOS).
- Izboljšanje težav s kožo: kombinirana hormonska kontracepcija lahko zmanjša akne in čezmerno poraščenost.
- Blaženje predmenstruacijskih težav: pri nekaterih ženskah kombinirana kontracepcija zmanjša simptome predmenstruacijskega sindroma.
- Zmanjšanje tveganja za nekatere vrste raka: uporaba kombinirane hormonske kontracepcije je povezana z manjšim tveganjem za raka jajčnikov, maternične sluznice ter debelega črevesa in danke. Učinek pa traja še po prenehanju uporabe.
- Blaženje menstruacijske migrene: pri nekaterih ženskah, ki imajo menstruacijsko migreno brez avre, lahko podaljšani režim jemanja kombinirane hormonske kontracepcije zmanjša pogostost migren. Pri migreni z avro pa kombinirana hormonska kontracepcija ni primerna.
- Manjše tveganje za vnetja zgornjih rodil: hormonske metode zgoščajo sluz materničnega vratu in tako otežujejo prehod nekaterih bakterij v maternico. S tem lahko zmanjšajo tveganje za medenično vnetno bolezen in posledične poškodbe jajcevodov.
Kontracepcija kot podpora kakovostnemu življenju
Koristi kontracepcije segajo dlje od preprečevanja nosečnosti in morebitnih ugodnih učinkov na telesno zdravje. Zanesljiva kontracepcija ženskam in parom omogoča, da sami odločajo o tem, ali in kdaj si želijo otrok ter zmanjšuje strah pred nenačrtovano nosečnostjo.
Prof. dr. Pinter, dr. med., poudarja, da to lahko vpliva na počutje, splošno življenje, vsakdanje delovanje, izobraževanje, delo, finančno varnost in partnersko življenje posameznikov, a opozarja:
“Za kakovost življenja je bistveno, da je izbrana metoda sprejemljiva za uporabnico ter da je odločitev prostovoljna in informirana.“
Kaj moramo vedeti o tveganjih hormonske kontracepcije?
Hormonska kontracepcija je za večino žensk varna in učinkovita metoda preprečevanja nosečnosti. Kljub temu ima lahko neželene učinke, pri nekaterih uporabnicah pa so zaradi zdravstvenega stanja ali drugih dejavnikov tveganja možni tudi resnejši zapleti.
Prof. dr. Pinter, dr. med., med najpogostejše neželene učinke hormonske kontracepcije, ki se pojavljajo v 1 – 10 % primerov in so pogosto prehodni, prišteva:
- spremembe menstruacijskih krvavitev,
- občutljivost dojk,
- slabost,
- glavobol,
- pri nekaterih uporabnicah tudi spremembe razpoloženja ali spolne želje.
“Za večino žensk koristi ustrezno izbrane kontracepcije presegajo njena tveganja. Če posameznici metoda ne ustreza, to ni razlog, da bi ostala brez zaščite, temveč razlog za pogovor o drugi možnosti,”
piše sogovornica.
Kako prepoznati, kdaj so neželeni učinki razlog za skrb?
Zgoraj našteti neželeni učinki se lahko pojavijo predvsem v prvih mesecih uporabe, vendar so običajno blagi in sčasoma izzvenijo. Če vztrajajo, se stopnjujejo ali vplivajo na kakovost vsakdanjega življenja, je priporočljivo, da se uporabnica najprej obrne na izbranega ginekologa oziroma ginekološko ambulanto.
Pri vprašanjih o pravilnem jemanju, pozabljeni tabletki, medsebojnem delovanju zdravil in nujni kontracepciji lahko pomaga tudi farmacevt, pri splošnih zdravstvenih težavah pa osebni zdravnik.
Ob nenadni težki sapi, bolečini v prsih, enostranski oteklini ali bolečini v nogi, nenadnih motnjah govora ali vida je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Hitro obravnavo zahtevajo tudi hude bolečine v spodnjem delu trebuha, zelo obilna krvavitev, omedlevica ali sum na nosečnost.
Krvni strdki in hormonska kontracepcija – kako veliko je tveganje?
Čeprav so resni zapleti redki, je pri kombinirani hormonski kontracepciji pomembno omeniti predvsem tveganje za nastanek krvnih strdkov. Ti lahko povzročijo globoko vensko trombozo ali pljučno embolijo.
- Tveganje brez kombinirane hormonske kontracepcije: približno 2 primera venske tromboze na 10.000 žensk na leto.
- Tveganje ob uporabi kombinirane hormonske kontracepcije: približno 5–12 primerov na 10.000 uporabnic na leto.
Verjetnost zapletov je večja pri ženskah z določenimi zdravstvenimi in drugimi dejavniki tveganja, kot so prebolela tromboza, trombofilija, debelost, dolgotrajna nepomičnost ali družinska obremenjenost. Migrena z avro, kajenje po 35. letu in povišan krvni tlak pa so dodatni dejavniki tveganja za zaplete.
To ne pomeni, da ženske s povečanimi dejavniki tveganja ne morejo uporabljati nobene hormonske kontracepcije. Zanje so lahko primernejše progestogenske metode, vendar je treba najprimernejšo možnost izbrati skupaj z ginekologom, ki oceni zdravstveno stanje in morebitna tveganja.
Kako izbrati ustrezno metodo kontracepcije?
Ključnega pomena je, da izbira metode ni enaka za vse, temveč upošteva zdravstvene značilnosti, želje in življenjski slog ženske, njene dosedanje izkušnje, načrte glede nosečnosti in morebitnih sprememb krvavitev.
Pri odločitvi mora uporabnica razmisliti o naslednjih vprašanjih:
- Kako pomembna je zame čim večja zanesljivost zaščite pred nosečnostjo?
- Si želim kontracepcije, ki ne zahteva vsakodnevnega jemanja ali rednega razmišljanja o zaščiti?
- Mi bolj ustreza hormonska ali nehormonska kontracepcija?
- Kakšen vpliv na menstruacijski ciklus in krvavitve si želim oziroma sem ga pripravljena sprejeti?
- Kakšni so moji načrti glede nosečnosti in kdaj si želim ponovno zanositi?
- Ali imam zdravstvene dejavnike, ki lahko vplivajo na izbiro metode, na primer kadim, imam migreno z avro, povišan krvni tlak, imam zgodovino določenih bolezni, jemljem nekatera zdravila, dojim ali sem v poporodnem obdobju, sem že prebolela trombozo?
Končna odločitev temelji na skupnem pogovoru, v katerem ginekolog svetuje glede primernih, varnih metod, uporabnica pa predstavi svoje potrebe, prioritete in načrte za prihodnost.
Kaj drži in kaj ne? 8 najpogostejših zmot o kontracepciji
“Informacij o kontracepciji je veliko, vendar njihova količina še ne zagotavlja kakovosti,”
opozarja prof. dr. Pinter, dr. med.
Poudarja, da je na področju kontracepcije še vedno veliko zmotnih prepričanj in nejasnosti, zato je pomembno, da lahko ženske svoje pomisleke razjasnijo z ginekologom, dobijo strokovno utemeljene in razumljive odgovore ter se za izbrano metodo odločijo na podlagi preverjenih informacij.
Katera so torej najpogostejša zmotna prepričanja o hormonski kontracepciji?
1. Hormonska kontracepcija povzroča trajno neplodnost.
Ne drži. Po ukinitvi povratnih metod se plodnost povrne. Po depoinjekcijah lahko vrnitev ovulacije traja dlje, vendar to ne pomeni trajne neplodnosti.
2. Zaradi hormonske kontracepcije se bom zredila.
Ne drži v celoti. Raziskave ne potrjujejo pomembnega povprečnega povečanja telesne teže pri uporabi kombinirane hormonske kontracepcije. Povečanje teže je bolj izrazito povezano s progestogenskimi depoinjekcijami.
Ob pojavu motečih sprememb po uvedbi metode uporabnica z ginekologom pretehta, ali so spremembe povezane z uporabo kontracepcije, kateri drugi vzroki bi jih lahko pojasnili in ali je smiselno izbrati drugo metodo.
3. Hormonska kontracepcija povečuje tveganje za vse vrste raka.
Ne drži. Vpliv je odvisen od vrste raka in kontracepcijske metode. Uporaba kombiniranih tabletk je povezana z manjšim tveganjem za raka jajčnikov in maternične sluznice ter raka debelega črevesa in danke.
Hormonska kontracepcija je povezana z rahlo povečanim tveganjem za raka dojke, dolgotrajna uporaba pa lahko ob okužbi z visokorizičnimi tipi HPV poveča tveganje za raka materničnega vratu. Zato sta pomembna cepljenje proti HPV in redno sodelovanje v programu ZORA.
4. Hormonska kontracepcija negativno vpliva na razpoloženje in libido.
Odzivi so individualni, približno desetina uporabnic je bolj občutljiva na spremembe ob jemanju hormonske kontracepcije. Nekatere uporabnice opažajo slabše razpoloženje ali manjšo spolno željo, druge izboljšanje, številne pa nobene spremembe.
“Na razpoloženje in libido vplivajo tudi stres, odnosi, spanje, bolezni in druga zdravila. Težav zato ne smemo samodejno pripisati kontracepciji, prav tako pa jih ne smemo prezreti,”
piše sogovornica.
5. Odsotnost menstruacije ob uporabi hormonske kontracepcije pomeni, da se kri nabira v maternici.
Ne drži. Hormonska kontracepcija stanjša maternično sluznico, zato je krvavitev šibkejša ali je sploh ni. Kri se ne kopiči v maternici, odsotnost krvavitve pa je običajen, nenevaren učinek hormonskega delovanja.
6. Pri večletni uporabi hormonske kontracepcije priporočljivi premori za “počitek telesa “.
Ne drži. Večmesečni premori za “počitek telesa” ali “čiščenje” niso potrebni in ne izboljšajo varnosti. Nasprotno, pogosto pride v tem premoru do neželene nosečnosti.
Pogoste prekinitve in ponovne uvedbe kombinirane hormonske kontracepcije lahko povečajo tveganje za venske tromboze, saj je to največje v začetnem obdobju uporabe in se ponovno poveča po daljšem premoru.
“Ženska lahko ustrezno metodo uporablja več let, dokler jo potrebuje in zanjo ni novih zdravstvenih zadržkov,”
pojasnjuje prof. dr. Pinter, dr. med.
7. Maternični vložek ni primeren za ženske, ki še niso rodile.
Ne drži. Maternični vložek omogoča dolgotrajno in reverzibilno zaščito pred nosečnostjo ter ne zahteva vsakodnevnega ukvarjanja s kontracepcijo. Primeren je tudi za ženske, ki še niso rodile, mladostnice in ženske, katerim se uporaba kombinirane hormonske kontracepcije odsvetuje.
8. Kontracepcijske tabletke ščitijo tudi pred spolno prenosljivimi boleznimi.
Ne drži. Uporaba kontracepcijskih tabletk ne preprečuje prenosa spolno prenosljivih okužb, zato je za zmanjšanje tveganja okužbe pomembna dosledna uporaba kondoma.
Več znanja, manj strahu
Vsaka ženska ima svoje potrebe, zato ni ene kontracepcijske metode, ki bi bila najboljša za vse.
Pri izbiri je treba pretehtati koristi različnih metod, morebitna tveganja in osebne okoliščine ter se opreti na zanesljive informacije. Pomembno je, da odločitev ne temelji na predsodkih ali strahovih, temveč na pogovoru z ginekologom in poznavanju možnosti, ki so na voljo.
“Ženska ima pravico do razumljivih informacij in do metode, ki ustreza njenemu zdravju, željam in življenju,”
zaključuje sogovornica.
Pogosta vprašanja
Kaj storiti, če se ob uporabi kontracepcije pojavijo neželeni učinki?
Blagi neželeni učinki, kot so slabost, občutljivost dojk in spremembe krvavitev, se lahko pojavijo predvsem v prvih mesecih uporabe. Če vztrajajo, se stopnjujejo ali vplivajo na vsakdanje življenje, je priporočljiv pogovor z ginekologom, ki lahko svetuje drugo metodo.
Ali je hormonska kontracepcija povezana s povečanjem telesne teže?
Raziskave ne potrjujejo pomembnega povprečnega povečanja telesne teže pri uporabi kombinirane hormonske kontracepcije. Povečanje teže je izraziteje povezano s progestogenskimi depoinjekcijami.
Ali kontracepcijske tabletke ščitijo pred spolno prenosljivimi okužbami?
Ne. Tabletke preprečujejo nosečnost, ne pa prenosa spolno prenosljivih okužb. Za zmanjšanje tveganja okužbe je pomembna dosledna uporaba kondoma.
