“Ko sem izvedela, da sem noseča, sem cigarete odložila in od takrat nisem prižgala nobene več. Vseeno pa se še danes sprašujem, ali sem svojemu telesu naredila nepopravljivo škodo.”
Takšna vprašanja se pogosto pojavljajo tudi na forumu Med.Over.Net. Mnogi nekdanji kadilci se sprašujejo, ali se pljuča sploh lahko obnovijo, ali se tveganje za bolezni sčasoma res zmanjša in ali je po letih kajenja sploh smiselno prenehati.
Dobra novica je, da telo začne okrevati že kmalu po zadnji cigareti. Slabša pa je, da vseh posledic kajenja žal ni mogoče izbrisati. Nekatere poškodbe pljuč in spremembe v celicah lahko ostanejo trajne. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da se opustitev kajenja splača v vsaki starosti.
Telo začne okrevati skoraj takoj
Čeprav se morda zdi, da ena pokajena cigareta ne naredi velike razlike, se telo na prenehanje kajenja odzove presenetljivo hitro. Kot navaja ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), se srčni utrip začne zniževati že približno 20 minut po zadnji cigareti. Po podatkih ameriškega Nacionalnega inštituta za raka (National Cancer Institute, NCI) se začneta proti normalnim vrednostim vračati tudi srčni utrip in krvni tlak, ki sta med kajenjem povišana. V naslednjih urah se iz krvi odstranjuje ogljikov monoksid, zato lahko kri ponovno učinkoviteje prenaša kisik.
V nekaj tednih se izboljša prekrvavitev, v naslednjih mesecih pa tudi delovanje pljuč. CDC ob tem navaja, da se pri številnih nekdanjih kadilcih v obdobju od enega do dvanajstih mesecev po opustitvi kajenja zmanjšata kašelj in zadihanost, zato lažje opravljajo vsakodnevne dejavnosti.
Pljuča si opomorejo
Ko človek preneha kaditi, dihala postopoma znova začnejo bolje opravljati svojo naravno čistilno funkcijo. Nacionalni inštitut za raka navaja, da mnogi že v nekaj tednih po opustitvi izkašljujejo manj sluzi ter da manj kašljajo in piskajo pri dihanju. To so pogosti znaki, da si dihalne poti opomorejo.
Kaj pa škoda, ki je že nastala?
Tu postane zgodba nekoliko bolj zapletena. Ameriško društvo za boj proti raku (ACS) opozarja, da kajenje vodi v bolezni in prizadene skoraj vsak organ v telesu. Nekaterih poškodb žal ni mogoče popolnoma popraviti. Kot pojasnjuje Center za nadzor bolezni, pri ljudeh s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) opustitev kajenja napredovanje bolezni upočasni in zmanjša izgubo pljučne funkcije, že izgubljenega delovanja pljuč pa ne povrne.
Podobno velja za tveganje za pljučnega raka. Center za nadzor bolezni navaja, da se dodatno tveganje za pljučnega raka prepolovi šele po približno 10 do 15 letih po opustitvi in tudi nato ostane višje kot pri ljudeh, ki niso nikoli kadili. To pa še zdaleč ne pomeni, da prenehanje kajenja nima smisla. Nasprotno.
Tveganje začne padati
Čeprav vseh posledic ni mogoče izbrisati, se tveganje za številne bolezni po opustitvi kajenja postopoma zmanjšuje. Po časovnici, ki jo je pripravil Center za nadzor in preprečevanje bolezni, tveganje za srčni infarkt močno pade že v prvih enem do dveh letih po opustitvi. Dodatno tveganje za koronarno bolezen srca se v treh do šestih letih zmanjša za približno polovico, po približno 15 letih pa se približa tveganju osebe, ki ni nikoli kadila. V obdobju petih do desetih let po opustitvi se po podatkih iste ustanove zmanjša tudi tveganje za možgansko kap.
Tudi tveganje za pljučnega raka postopoma upada – dodatno tveganje se, kot omenjeno, po 10 do 15 letih prepolovi – vendar ostaja nekoliko višje kot pri nekadilcih. Kljub temu je bistveno manjše kot pri tistih, ki s kajenjem nadaljujejo.
Ali se opustitev res izplača?
Da. Nacionalni inštitut za raka poudarja, da je najpomembnejše, da človek preneha kaditi in ostane nekadilec, korist pa je največja pri tistih, ki opustijo kajenje čim prej v življenju. Že opustitev sama, ugotavlja Center za nadzor bolezni, zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni, KOPB in raka ter izboljša splošno zdravje in kakovost življenja. Ista ustanova dodaja, da je prenehanje kajenja tudi najboljši način, da zaščitimo družino, sodelavce in prijatelje pred škodljivimi učinki pasivnega kajenja.
Nikoli ni prepozno
Mnogi ljudje mislijo, da po dvajsetih ali tridesetih letih kajenja ni več smiselno odložiti cigaret. Raziskave kažejo drugače. Center za nadzor bolezni poudarja, da opustitev kajenja koristi zdravju v vsaki starosti, ne glede na to, kako dolgo ali koliko je človek kadil. Po podatkih Nacionalnega inštituta za raka tisti, ki prenehajo kaditi med 55. in 64. letom, živijo v povprečju približno štiri leta dlje kot tisti, ki nadaljujejo, nižjo umrljivost pa imajo celo kadilci, ki prenehajo šele v šestdesetih letih. Center za nadzor bolezni ocenjuje, da lahko opustitev kajenja pričakovani življenjski dobi doda tudi do deset let.
Morda vseh posledic kajenja res ni mogoče izbrisati. Toda vsaka cigareta, ki je ne prižgete, pomeni novo priložnost, da svojemu telesu omogočite okrevanje.
Viri
- Centers for Disease Control and Prevention. (2024, May 15). Benefits of quitting smoking. U.S. Department of Health and Human Services. https://www.cdc.gov/tobacco/about/benefits-of-quitting.html
- National Cancer Institute. (2017, December 19). Harms of cigarette smoking and health benefits of quitting. National Institutes of Health. https://www.cancer.gov/about-cancer/causes-prevention/risk/tobacco/cessation-fact-sheet
- American Cancer Society. (2024, October 28). Reasons to quit smoking. https://www.cancer.org/cancer/risk-prevention/tobacco/guide-quitting-smoking/reasons-to-quit-smoking.html
