V nadaljevanju preberite:
- Pogosta in intenzivna jeza sproži stresni odziv, ki lahko ob ponavljanju obremenjuje srce in vpliva na krvni tlak, srčni ritem, prebavo, duševno počutje in spanec.
- Jeza sama po sebi ni škodljiva. Težava nastane, ko je zelo intenzivna, pogosta, dolgotrajna ali nesorazmerna s situacijo.
- Jezo lahko obvladujemo z ustreznimi strategijami, kot so med drugim prepoznavanje sprožilcev, umik iz konfliktne situacije, umirjeno dihanje, telesna aktivnost.
Doživljanje jeze je povsem normalen človeški odziv. Lahko nas opozori, da je nekdo prestopil našo mejo, nas spodbudi k ukrepanju ter nam pomaga zaščititi sebe ali druge. Težava nastane, ko je jeza zelo močna, prepogosta, traja dlje časa ali je glede na situacijo pretirana.
Takrat jeza ne vpliva več le na naše počutje in odnose, ampak tudi na naše telesno zdravje. Strokovnjaki za portal Everyday Health pojasnjujejo, kaj se dogaja v telesu, ko smo jezni in kakšne posledice ima to lahko za naše zdravje.
Kaj se dogaja v našem telesu, ko smo jezni?
“Jeza je del odziva boj ali beg, pri katerem nadledvični žlezi sproščata stresna hormona, predvsem adrenalin in kortizol,” pojasnjuje klinični psiholog dr. Raymond Chip Tafrate.
Telo se fizično pripravlja na boj, da bi se branilo ali pobegnilo pred nevarnostjo, zato se lahko pojavijo različni telesni znaki:
- pospešen srčni utrip
- povišan krvni tlak
- hitrejše dihanje
- napetost v mišicah
- občutek nemira ali notranje napetosti
Dodaja, da je takšen odziv evolucijsko koristen, saj telesu omogoči, da se v nevarni situaciji hitro odzive. V sodobnem življenju pa sprožilec pogosto ni neposredna fizična grožnja, zato v večini primerov ne potrebujemo dodatne energije za spopadanje s tem, kar nas jezi. Dodatna energija, ki jo telo sprosti, ostane neporabljena.
Vplivi jeze na zdravje
Če se stresni odziv pogosto ponavlja in se telo med posameznimi odzivi ne uspe dovolj umiriti, je lahko to dolgotrajna obremenitev za organizem in zdravje. Tafrate med možnimi posledicami pogoste jeze izpostavlja naslednje:
1. Pogosta jeza obremenjuje srce.
Jeza v telesu sproži izločanje stresnih hormonov, ki vplivajo na delovanje srca, lahko povzročijo spremembe v srčnem utripu in zvišanje krvnega tlaka. Po poročanju portala Everyday Health so raziskave pokazale povezavo med dolgotrajno jezo in večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Večja nagnjenost k jezi pa je povezana tudi z večjim tveganjem za smrt zaradi koronarne srčne bolezni in z njo povezanih zapletov.
Dr. Rachel Lampert, direktorica programa športne kardiologije na Yale Medicine pa izpostavlja še povezavo med jezo in aritmijami:
“Dokazali smo, da je pri ljudeh, ki so nagnjeni k aritmijam ali atrijski fibrilaciji, verjetnost za pojav ene od teh aritmij večja v obdobjih, ko so jezni ali pod stresom.”
Razlog za to je adrenalin, katerega raven se ob jezi poveča in lahko povzroči spremembe v električni aktivnosti srca.
2. Močna jeza povečuje tveganje za srčni napad.
Ena od sistematičnih raziskav, ki je zajela podatke skoraj 4000 ljudi iz več kot 50 zdravstvenih centrov v ZDA, je pokazala več kot dvakrat večje tveganje za srčni infarkt v dveh urah po izbruhu jeze. Povezava je bila izrazitejša pri močnejših izbruhih jeze.
To ne pomeni, da vsak izbruh jeze povzroči srčni infarkt. Pomeni pa, da lahko pri nekaterih ljudeh zelo intenzivno čustveno vznemirjenje kratkoročno predstavlja dodaten stres za srčno-žilni sistem.
3. Jeza vpliva na prebavo.
Številne raziskave kažejo, da so možgani in črevesje v nenehni komunikaciji ter vplivajo drug na drugega. Ko se ob stresu sproži odziv »boj ali beg«, se lahko spremeni tudi delovanje prebavil. To se lahko kaže kot:
- bolečine v trebuhu
- nelagodje v želodcu
- slabost
- napihnjenost
- driska
- spremembe v odvajanju blata
- poslabšanje že obstoječih prebavnih težav
Če pa se ta stresni odziv pogosto ponavlja, lahko to dodatno obremeni prebavni sistem ter poveča tveganje za vnetne črevesne bolezni, sindrom razdražljivega črevesja in gastroezofagealno refluksno bolezen.
Če se prebavne težave pogosto ponavljajo, trajajo ali jih spremljajo simptomi, kot so kri v blatu, nepojasnjeno hujšanje in močne bolečine, je smiseln pogovor z zdravnikom.
4. Dolgotrajna jeza vpliva na duševno zdravje.
Dolgotrajno stanje jeze lahko negativno vpliva tudi na duševno zdravje. Raziskave kažejo, da je jeza pogosto izrazitejša pri čustvenih motnjah, kot sta anksioznost in depresija, ter je povezana tako z izrazitejšimi simptomi kot tudi s slabšim odzivom na zdravljenje.
Dolgotrajna jeza lahko vpliva tudi na koncentracijo in način razmišljanja, zaradi česar postanemo bolj sovražni, nezaupljivi ali cinični. Tafrate opozarja, da lahko to škodi našim odnosom:
“Ljudje smo družabna bitja in socialni stiki so ključni za naše dobro počutje. Neobvladana jeza lahko vodi v žaljive verbalne izbruhe, v skrajnih primerih pa tudi v nasilno vedenje, ki lahko resno prizadene naše odnose.”
5. Jeza lahko moti spanec.
Jeza lahko vpliva tudi na kakovost spanja. Raziskave kažejo, da je bila zmerna do visoka raven jeze povezana s 40- do 70-odstotnim večjim tveganjem za motnje spanja.
Poleg tega imajo jezni posamezniki pogosteje težave z uspavanjem in se ponoči večkrat prebujajo, saj jeza povečuje duševno napetost in nemir.
Kako ukrepati?
Jeze ne moremo vedno preprečiti, lahko pa vplivamo na to, kako se nanjo odzovemo. Na spletni strani Ameriacn Psychological Association priporočajo naslednje preproste korake, ki lahko pomagajo:
- Prepoznajte svoje sprožilce in, kadar je mogoče, poiščite načine, da se jim izognete ali jih obvladate.
- Prepoznajte zgodnje znake jeze in se, če je mogoče, umaknite iz situacije.
- Dihajte počasi in globoko ter zavestno sprostite napete mišice.
- Ne premlevajte dogodka, ki vas jezi.
- Premislite, preden kaj rečete. Če ste preveč razburjeni, pogovor nadaljujte kasneje.
- Redno telovadite, saj telesna aktivnost pomaga zmanjševati napetost in stres.
Kdaj potrebujemo pomoč?
Če opažate, da ste pogosto jezni in da jezo težko nadzorujete, je smiselno poiskati pomoč pri obvladovanju jeze. To je še posebej pomembno, če jeza povzroča konflikte s partnerjem, družinskimi člani, prijatelji ali sodelavci oziroma, če se drugi zaradi vaših izbruhov začnejo umikati iz vaše družbe.
Pomoč je smiselna tudi, če pogosto gojite zamere, pogosto razmišljate o maščevanju ali jezo spremljata agresija in nasilno vedenje.
Najpogostejša vprašanja
Ali je jeza škodljiva za zdravje?
Sama jeza je normalen čustveni odziv in ni nujno škodljiva. Težava lahko nastane, kadar je jeza zelo pogosta, intenzivna ali dolgotrajna. Takrat se stresni odziv telesa pogosto ponavlja, kar lahko obremenjuje srčno-žilni sistem ter vpliva tudi na prebavo, duševno počutje in spanec.
Ali lahko jeza povzroči srčni infarkt?
Posamezen izbruh jeze ne pomeni, da bo človek doživel srčni infarkt. Raziskave pa kažejo, da lahko zelo intenzivna jeza kratkoročno poveča obremenitev srčno-žilnega sistema in je povezana z večjim tveganjem za srčni infarkt, zlasti pri ljudeh, ki imajo že prisotne dejavnike tveganja.
Kdaj je zaradi jeze smiselno poiskati pomoč?
Pomoč je smiselno poiskati, če jezo pogosto težko nadzorujete, če povzroča težave v odnosih ali če se izraža skozi agresivno oziroma nasilno vedenje. Strokovnjak za duševno zdravje vam lahko pomaga prepoznati sprožilce in razviti učinkovitejše načine obvladovanja jeze.
Viri:
- 5 Ways Anger Affects Your Health. Everyday Health, dostopno na: https://www.everydayhealth.com/news/ways-anger-ruining-your-health/. Zadnji dostop: avgust 2026.
- Strategies for controlling your anger: Keeping anger in check. American Psychological Association, dostopno na: https://www.apa.org/topics/anger/strategies-controlling. Zadnji dostop: avgust 2026.
