Sezona dopustov in potovanj je pred vrati. Čeprav gre za dobrodošel odmik od vsakdanjih obveznosti, lahko potovanja – še posebej tista na druge celine – vplivajo tudi na naš prebavni sistem. Strokovnjaki za The Guardian pojasnjujejo, zakaj do tega pride in svetujejo, kako ukrepati, da se izognemo neprijetnim prebavnim motnjam med potovanjem.
Zakaj imamo na potovanjih prebavne težave?
Nelagodje v trebuhu, driska in zaprtje so med najpogostejšimi težavami, s katerimi se srečujejo popotniki. Spremembe v dnevni rutini, časovne razlike in motnje spanja lahko porušijo naravne telesne ritme, kar se pogosto odrazi tudi na delovanju prebavnega sistema, zlasti pri občutljivejših posameznikih.
Franjo Vladic, gastroenterolog s klinike Cleveland Clinic pa za The Guardian poudarja, da ne gre vedno le za spremembo rutine in našteva še druge možne vzroke:
- izpostavljenost nepoznani hrani in prehranske navade v novem okolju
- uživanje potencialno kontaminirane ali drugačne pitne vode
- razlike v lokalni higieni in sanitarne razmere
Najpogostejše potovalne težave
Med najpogostejše prebavne težave sodita potovalna driska in zaprtje, številni popotniki pa poročajo tudi o napihnjenosti, napenjanju ter splošnem občutku nelagodja.
Potovalna driska
Gre za najpogostejšo potovalno bolezen, ki po podatkih Ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni prizadene med 30 in 70 % popotnikov v obdobju dveh tednov.
Najpogosteje je posledica uživanja drugačne ali kontaminirane hrane ali vode, okužene z bakterijami ali virusi. Težave se praviloma pojavijo nenadno in trajajo tri do pet dni. Drisko pa lahko spremljajo še krči, slabost, bruhanje in vročina.
Kako ukrepati?
Težave običajno izzvenijo po nekaj dneh. Na portalu Harvard Health Publishing za hitrejše okrevanje svetujejo naslednje:
- poskrbite za zadosten vnos tekočine, predvsem z rehidracijskimi raztopinami ali pijačami, ki vsebujejo elektrolite,
- uživajte pusto, lahko prebavljivo hrano, kot so riž, krekerji, krompir, toast in banane,
- izogibajte se alkoholu, kavi, mastni hrani, močno začinjeni hrani in mlečnim izdelkom,
- po potrebi uporabite zdravila proti driski,
- v primeru dolgotrajnih ali hujših simptomov poiščite zdravniško pomoč
Zaprtje
Zaprtje je običajno posledica spremembe rutine. Na potovanjih ga pogosto sprožijo spremembe v prehrani, kot sta nižji vnos tekočine in vlaknin, ter zmanjšane telesne aktivnosti med potovanjem. Dodatno pa težavo poslabša omejen dostop do stranišč ali slabše sanitarne razmere kot doma, zaradi česar ljudje pogosto odlašajo z odvajanjem blata.
Kako ukrepati?
Pri zaprtju lahko pomaga več preprostih ukrepov:
- pijte dovolj tekočine, saj hidracija poslabša zaprtje,
- povečajte vnos vlaknin, če je to mogoče,
- ostanite telesno aktivni, saj gibanje spodbuja prebavo,
- po potrebi uporabite blaga odvajala,
- ne zadržujte potrebe po odvajanju, tudi če so stranišča drugačna ali manj dostopna.
Druge prebavne težave
Med druge pogoste prebavne težave spadajo spremembe v odvajanju blata, napenjanje, napihnjenost, bolečine v želodcu in različne prebavne motnje. Potovanja lahko dodatno obremenijo prebavni sistem in poslabšajo že obstoječa stanja, kot je sindrom razdražljivega črevesja.
Kako preprečiti prebavne težave na dopustu?
Prebavne težave na dopustu niso neizogibne – z nekaj preprostimi preventivnimi ukrepi jih je pogosto mogoče uspešno preprečiti. Gastroenterologinja Aditi Stanton naslednje:
Ohranite rutino
Spremembe rutine med potovanjem pogosto vplivajo na delovanje prebavil, zato lahko doslednost pri prehranjevanju pomaga ublažiti težave.
“Ko ste na poti, verjetno pogosteje jeste zunaj, posegate po hitri hrani ali zaužijete manj sadja, zelenjave in vlaknin,” pojasnjuje Stantonova. Svetuje zadostno hidracijo, uravnoteženo prehrano ter zmernost pri uživanju alkohola in kofeina.
Načrtujte vnaprej
Če imate med potovanji pogosto prebavne težave, je smiselno, da se na to pripravite že vnaprej. Stantonova svetuje, da s seboj vzamete vse, kar potrebujete za ohranjanje svoje običajne rutine, plus nekaj stvari ‘za vsak slučaj’.
Med priporočenimi izdelki so poleg rednih zdravil še prehranske vlaknine, zdravila proti refluksu, zdravila proti driski ter rehidracijski praški in elektroliti v prahu.
Osebe s kroničnimi prebavnimi boleznimi, kot so Crohnova bolezen, IBS, ulcerozni kolitis ali GERB, naj se pred odhodom posvetujejo z zdravnikom.
Pazite, kaj jeste
Izogibajte se hrani in vodi, ki bi lahko bili okuženi z bakterijami ali virusi. To se morda sliši očitno, vendar prepoznavanje okužene hrane ni vedno preprosto.
Vladic opozarja, da so med najpogostejšimi krivci za prebavne težave premalo kuhano meso, morski sadeži, že olupljeno sadje in zelenjava, neprekuhana voda iz pipe ter led iz nje.
Strokovnjaki priporočajo naslednje:
- Pijte ustekleničeno ali preverjeno varno vodo.
- Ne uživajte hrane, ki je bila dlje časa na sobni temperaturi. Uživajte živila, ki so bila pravilno shranjena v hladilniku.
- Dosledno si umivajte roke po uporabi stranišča in pred vsakim obrokom, kar zmanjšuje prenos bakterij in virusov.
- Roke umivajte redno tudi sicer, saj je dobra higiena ključna preventiva tako na poti kot doma.
- Na potovanjih je koristno tudi razkužilo za roke, saj omogoča hitro higieno v primerih, ko milo in voda nista na voljo ter tako dodatno zmanjša tveganje za okužbe.
Viri:
- Does traveling wreak havoc on your gut? Here’s how to avoid an upset stomach. The Guardian, dostopno na: https://www.theguardian.com/wellness/2025/jul/29/upset-stomach-travel. Zadnji dostop: maj 2026.
- Travel tummy troubles: Here’s how to prevent or soothe them. Harvard Health Publishing, dostopno na: https://www.health.harvard.edu/blog/travel-tummy-troubles-heres-how-to-prevent-or-soothe-them-202208042796. Zadnji dostop: maj 2026.
- Traveler’s Diarrhea. Centers for Disease Control and Prevention, dostopno na: https://www.cdc.gov/yellow-book/hcp/preparing-international-travelers/travelers-diarrhea.html. Zadnji dostop: maj 2026.
