V nadaljevanju preberite:
- Podnebne spremembe vplivajo tudi na duševno zdravje ter lahko povzročijo žalost, tesnobo, nemoč in strah pred prihodnostjo.
- Ekološka žalost, solastalgija in ekoanksioznost opisujejo različne odzive na izgube in spremembe v okolju.
- Posebej ranljivi so mladi, ljudje na območjih, izpostavljenih naravnim nesrečam, ter skupnosti, katerih življenje je tesno povezano z naravnim okoljem.
Podnebne spremembe so pogosto predstavljene zgolj kot okoljski problem. Toda njihove posledice segajo precej dlje. Vplivajo na zdravje ljudi, njihove življenjske razmere, preživetje, socialne odnose in tudi na duševno zdravje.
Strokovnjaki s Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v videu na Facebooku opozarjajo, da posledice podnebnih sprememb za duševno zdravje postajajo vse izrazitejše, temu vidiku podnebne krize pa še vedno namenjamo premalo pozornosti.
Kako podnebne spremembe vplivajo na duševno zdravje?
“Predstavljajte si družino, ki zaradi poplave izgubi svoj dom, suša uniči njihov pridelek ali požar opustoši njihovo zemljo. S tem ne izgubijo le premoženja, temveč tudi vir preživetja, kar lahko vodi v lakoto, revščino in negotovo prihodnost. Ali pa si predstavljajte najstnico, ki živi na otoku in se sooča s strahom, da bo njen dom zaradi dvigovanja morske gladine kmalu potopljen,” v videu k razmisleku spodbujajo strokovnjaki.
Dodajajo, da lahko okoljske spremembe pri posamezniku sprožijo različne čustvene in psihološke odzive, med drugim:
- Žalost in občutek izgube
- Tesnobo in zaskrbljenost
- Občutek nemoči
- Jezo ali frustracijo
- Občutek krivde
- Občutek odtujenosti od domačega okolja, če se kraj močno spremeni
- Žalovanje za prejšnjo podobo kraja
- Strah pred prihodnostjo
- Občutek izgube identitete ali pripadnosti
Kdo je najbolj prizadet?
Podnebne spremembe ne prizadenejo vseh ljudi na enak način. Med najbolj prizadetimi so ljudje, ki živijo na območjih, bolj izpostavljenih podnebnim nesrečam.
Močneje jih lahko občutijo tudi skupnosti, katerih življenje in preživetje sta tesno povezana z naravnim okoljem. Okoljske spremembe tako ne ogrozijo le njihovega življenjskega prostora, temveč tudi dohodek, prehransko varnost, tradicijo in način življenja.
Pomembno ranljivo skupino predstavljajo tudi otroci in mladi, ki podnebne spremembe doživljajo kot grožnjo svoji prihodnosti.
Na to, kako posameznik doživlja podnebne spremembe, pa vplivajo tudi socialni in ekonomski položaj, dostop do pomoči, socialna mreža ter pretekle izkušnje z naravnimi nesrečami.
Čeprav se nam v Sloveniji lahko zdi, da podnebne spremembe še ne vplivajo bistveno na naše življenje, jih ne smemo spregledati. Njihove vplive lahko vse bolj občutimo tudi pri nas.
Podnebna kriza je tudi kriza duševnega zdravja
Podnebno krizo pogosto povezujemo z višjimi temperaturami, sušami, poplavami, ekstremnimi vremenskimi razmerami in posledicami za naravo. Toda za vsako od teh sprememb so ljudje, ki jih občutijo na lastni koži.
Za čustvene posledice okoljskih sprememb se danes uporabljajo različni izrazi, ki jih pojasnjujejo na spletni strani GOV.UK:
Solastalgija
Gre za čustveno ali psihološko stisko, ki jo povzroči spreminjanje domačega okolja. Gre za občutek izgube domačnosti, pripadnosti in varnosti, čeprav človek svojega doma fizično ne zapusti.
Ekoanksioznost
Ekoanksioznost je tesnoba, strah ali zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb in njihovega vpliva na prihodnost. Ob tem se lahko pojavita tudi občutek nemoči in psihična preobremenjenost. Lahko jo sprožijo neposredne izkušnje z ekstremnimi vremenskimi pojavi ali zavedanje o širših posledicah podnebne krize.
Raziskava v Združenem kraljestvu je pokazala, da ekoanksioznost vpliva na vsakdanje življenje 26 % mladih. 39 % sodelujočih pa zaradi podnebnih sprememb okleva pri odločitvi za otroke.
Ekološka žalost
Medtem ko je ekoanksioznost predvsem zaskrbljenost zaradi posledic okoljskih kriz, je ekološka žalost odziv na že nastale okoljske izgube in škodo – na primer zaradi izginjanja vrst ali uničevanja ekosistemov.
Ekoanksioznost, solastalgija in ekološka žalost se lahko pojavijo tudi hkrati.
Skupaj za bolj zdrav planet
Živimo v času, ko so okoljske spremembe vse bolj očitne, hkrati pa se pogosto vedemo, kot da se ne dogaja nič. Tako podnebna kriza kot področje duševnega zdravja zahtevata več pozornosti, odprtega pogovora, boljše ozaveščanje in konkretne ukrepe.
Strokovnjaki s Svetovne zdravstvene organizacije opozarjajo:
“Po svetu se z duševnimi motnjami sooča skoraj milijarda ljudi, vendar države za področje duševnega zdravja v povprečju namenjajo le okoli 2 odstotka svojih zdravstvenih proračunov.”
Na individualni ravni lahko k zmanjševanju emisij prispevamo z vsakodnevnimi izbirami, ki imajo obenem pozitiven vpliv tudi na naše telesno in duševno zdravje. Hoja in kolesarjenje namesto vožnje z avtomobilom, preživljanje časa v naravi ter druge okolju prijazne navade lahko prispevajo k bolj aktivnemu življenjskemu slogu in boljšemu počutju.
Najpogostejša vprašanja
Kako podnebne spremembe vplivajo na naše duševno zdravje?
Doživljanje naravnih nesreč, izgube doma ali življenjskega okolja lahko sproži žalost, tesnobo, jezo, občutek nemoči in strah pred prihodnostjo.
Zakaj nas lahko izguba narave tako prizadene?
Narava in domače okolje sta pomembna za naš občutek varnosti, pripadnosti in identitete. Ko se kraj, s katerim smo povezani, močno spremeni ali izgubi, lahko to doživimo kot resnično čustveno izgubo.
Kdo je zaradi podnebnih sprememb najbolj ranljiv?
Podnebne spremembe močneje prizadenejo ljudi, ki so izpostavljeni naravnim nesrečam, ter skupnosti, katerih življenje in preživetje sta tesno povezana z okoljem. Med bolj ranljivimi so tudi otroci in mladi, ki podnebne spremembe pogosto doživljajo kot grožnjo svoji prihodnosti.
Viri:
- Climate change awareness and mental health. GOV.UK, dostopno na: https://www.gov.uk/guidance/climate-change-awareness-and-mental-health. Zadnji dostop: september 2026.
