Nervoza pred pomembnim razgovorom za službo, zadrega, ko vstopimo v prostor, poln neznanih ljudi, ali nelagodje, ko moramo govoriti pred skupino, so občutki, s katerimi se sreča večina ljudi. Toda nova raziskava kaže, da je socialna anksiozna motnja danes v Kanadi precej pogostejša – še posebej med mladimi odraslimi.
Pri socialni anksiozni motnji strah pred ocenjevanjem, osramotitvijo ali zavrnitvijo drugih postane tako izrazit, da povzroča veliko stisko in lahko začne posegati v vsakdanje življenje, odnose, izobraževanje ali delo.
Nova kanadska raziskava opozarja na nekaj, kar je raziskovalce posebej presenetilo: socialna anksiozna motnja je bila v najmlajši proučevani starostni skupini bistveno pogostejša kot pri starejših.
Skoraj vsak četrti med 20. in 24. letom
Raziskovalci z Univerze v Torontu (vir) so analizirali podatke nacionalno reprezentativne kanadske raziskave Mental Health and Access to Care Survey iz leta 2022. V njej so za ugotavljanje socialne anksiozne motnje uporabili diagnostični intervju Svetovne zdravstvene organizacije, ki je temeljil na kriterijih DSM-IV.
Rezultati so pokazali, da je 13,9 odstotka odraslih Kanadčanov, starih 20 let ali več, izpolnjevalo kriterije za socialno anksiozno motnjo v nekem obdobju svojega življenja. Pred dvema desetletjema je primerljiva kanadska raziskava pokazala 8,1 odstotka. Razlika je velika – prevalenca, ugotovljena v podatkih iz leta 2022, je bila približno 71 odstotkov višja.
Še bolj izrazita pa je bila razlika med generacijami: med mladimi odraslimi, starimi od 20 do 24 let, jih je kriterije za socialno anksiozno motnjo kadar koli v življenju izpolnjevalo 24,2 odstotka oziroma skoraj vsak četrti. Med starejšimi od 65 let je bil delež 6,2 odstotka. Raziskava je torej pokazala, da mlajši ko so bili udeleženci raziskave, pogostejša je bila socialna anksiozna motnja. Ob takšni razliki se seveda zastavlja vprašanje: kaj se dogaja z mladimi? Imajo pri tem vlogo družbena omrežja, zasloni in spremenjeni načini druženja?
So družbena omrežja del zgodbe?
Na to vprašanje žal raziskava nima odgovora, saj raziskovalci niso proučevali vzrokov za povečanje prevalence socialne anksiozne motnje, vendar samo njeno pojavnost. Omenjajo pa več družbenih sprememb, ki bi lahko prispevale k opaženemu trendu in bi jih bilo vredno podrobneje raziskati.
Ena od sprememb je način, kako danes komuniciramo. Velik del socialnih stikov se je preselil na telefone in družbena omrežja. Digitalna komunikacija lahko ljudi povezuje, vendar lahko hkrati pomeni manj neposrednega druženja iz oči v oči, ki je izjemno pomembno za naše psihično počutje.
Mladi so obenem vsakodnevno izpostavljeni podobam življenj drugih ljudi, ki so pogosto skrbno izbrane in idealizirane. Primerjanje s takšnimi podobami lahko ustvarja dodaten pritisk glede videza, uspešnosti, priljubljenosti in tega, kakšni naj bi bili.
Avtor raziskave Stephen A. Oliver opozarja, da je že samo obdobje zgodnje odraslosti čas velikih socialnih pritiskov. Mladi iščejo svojo identiteto, vzpostavljajo odnose, vstopajo na trg dela in iščejo svoje mesto v družbi. Če k temu dodamo še pritiske družbenih omrežij, je socialno okolje lahko precej zahtevno. Toda za zdaj je to možna razlaga, ne ugotovljen vzrok.
Generacija, ki jo je pandemija doletela v občutljivem obdobju
Druga okoliščina, ki jo omenjajo avtorji, je pandemija covida-19. Današnji mladi odrasli so obdobja omejevanja neposrednih socialnih stikov doživeli prav v času, ko so bili vrstniški odnosi, osamosvajanje in pridobivanje novih socialnih izkušenj pomemben del njihovega razvoja. O posledicah pandemije na duševno zdravje otrok in mladih smo na Med.Over.Net poročali že kmalu po epidemiji. Podatki in izkušnje strokovnjakov s terena so že takrat opozarjali na porast stisk, pri čemer pandemija ni nujno ustvarila novih težav, temveč je pri številnih mladih zaradi izolacije, negotovosti in zmanjšanja socialnih stikov že obstoječe stiske še poglobila.
Spomnimo se, da so bile šole zaprte, študij, druženje in številne druge aktivnosti pa preseljene na splet. Raziskovalci zato kot eno od možnih razlag omenjajo tudi povečano izolacijo v času pandemije. Ob tem je pomembno poudariti, da raziskava ni pokazala, da je pandemija povzročila porast socialne anksiozne motnje. Pokazala je velik generacijski razkorak, avtorji pa med možnimi razlagami zanj omenjajo tudi pandemično izkušnjo.
Sramežljivost še ni socialna anksiozna motnja
Ob tako visokih številkah je pomembno pojasniti še nekaj. Če je mlad človek sramežljiv, mu je neprijetno govoriti pred razredom ali potrebuje nekaj časa, da se sprosti med neznanimi ljudmi, to samo po sebi še ne pomeni duševne motnje. Socialna anksiozna motnja je nekaj več. Ključni sta intenzivnost strahu in stopnja, do katere začne ta posegati v življenje.
Človek se lahko izrazito boji, da ga bodo drugi opazovali, presojali, zavrnili ali da se bo pred njimi osramotil. Zaradi tega se začne določenim situacijam izogibati ali jih prenaša z veliko stisko.
Težava tako ni samo v tem, da mu druženje ni prijetno. Strah lahko začne omejevati njegove odnose, izobraževanje, delo in vsakodnevne odločitve.
Pomembna se je pokazala socialna podpora
Raziskovalci niso proučevali samo starosti. Preverjali so tudi številne demografske, zdravstvene in psihosocialne značilnosti ljudi, ki so imeli socialno anksiozno motnjo.
Med zanimivejšimi ugotovitvami je bila povezava s socialno podporo. Ljudje, ki so imeli občutek, da nimajo osebe, na katero bi se lahko zanesli, so imeli večjo verjetnost socialne anksiozne motnje. To je zanimivo tudi v luči vprašanja, ki ga odpira celotna raziskava.
V času, ko imamo praktično gledano več možnosti za povezovanje kot kadar koli prej, občutek resnične socialne opore in povezanosti očitno ostaja zelo pomemben. Število spletnih povezav in občutek, da imamo nekoga, na kogar se lahko zares obrnemo, nista nujno ista stvar.
O pomenu odnosov in povezanosti smo že pisali tudi v povezavi s preprečevanjem zasvojenosti – prav močna socialna mreža, občutek pripadnosti in možnost, da se v stiski obrnemo na drugega človeka, sodijo med pomembne varovalne dejavnike.
Pomembne so bile tudi zgodnje življenjske izkušnje
Raziskava je pokazala še povezavo z nekaterimi neugodnimi izkušnjami v otroštvu. Ljudje, ki so v otroštvu doživeli spolno zlorabo ali bili priča nasilju med staršema, so imeli večjo verjetnost socialne anksiozne motnje.
Avtorji zato poudarjajo pomen pogleda na duševno zdravje skozi celotno življenjsko obdobje. Težav, ki jih opazimo pri odraslem človeku, namreč ni vedno mogoče razumeti samo iz njegovega trenutnega življenjskega položaja.
Socialna anksiozna motnja je bila povezana tudi s kronično bolečino, več kroničnimi zdravstvenimi težavami ter motnjami zaradi uporabe alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.
Gre za povezave, ki jih je raziskava odkrila – ne za dokaz, da eden od teh dejavnikov nujno povzroča drugega.
Mladi morda ne potrebujejo še enega očitka, naj odložijo telefon
Podatek, da je skoraj četrtina mladih odraslih v kanadski raziskavi izpolnjevala kriterije za socialno anksiozno motnjo kadar koli v življenju, je vreden pozornosti, vendar bi morda naredili napako, če bi ga skrčili na preprosto razlago: Mladi so preveč na telefonih. Raziskava tega ni pokazala. Odpira pa pomembnejše vprašanje, kakšno socialno okolje smo ustvarili za generacije, ki odraščajo danes. Kaj smo s tehnološkim razvojem in svojim načinom življenja prenesli na naslednje generacije?
Koliko je v življenjih mladih ob vseh obveznostih sploh lahko odnosov v živo, za katere si je potrebno vzeti čas? Koliko prostora imajo za druženje, pri katerem jih nihče ne ocenjuje? Koliko priložnosti imajo za nepopolnost in napake? In predvsem: ali imajo ob sebi ljudi, na katere se lahko zanesejo, da jim bomo pomagali?
Slovenija ni Kanada in teh podatkov ne moremo preprosto prenesti na naše mlade. Toda tudi pri nas smo že po epidemiji opozarjali na porast duševnih stisk med otroki in mladostniki. Zato vprašanje, kaj mladim omogoča – in kaj jim otežuje – varne, pristne odnose z drugimi, nikakor ni samo kanadsko.
Lahko čakamo na nove raziskave. Lahko se jezimo na mlade, kakšni so, in se tolažimo, da mi nismo bili takšni. Toda družbo, v kateri danes odraščajo, smo ustvarili odrasli.
- Vir: Neuroscience News – 71% Explosion in Social Anxiety Disorder
3 ključni poudarki:
- Skoraj četrtina Kanadčanov med 20. in 24. letom je kriterije za socialno anksiozno motnjo izpolnila v nekem obdobju življenja.
- Raziskava vzrokov za porast ni ugotavljala; avtorji kot možne dejavnike omenjajo družbena omrežja, manj neposrednih stikov in pandemijo.
- Pomembna se je pokazala socialna podpora: spletna povezanost in občutek, da imamo človeka, na katerega se lahko zanesemo, nista nujno isto.
