“Ne spomnim se več, kdaj me je nazadnje objel.”

Mira Ćirović, 18. november 2026
Odnosi
Zakon brez nežnosti – čustvena oddaljenost partnerjev
Vir: Profimedia

Skupen dom, družina, vsakodnevne obveznosti in na videz urejen zakon. Toda kaj, če v njem že leta ni več spontanega objema, poljuba ali nežnega dotika? Ali lahko človek sčasoma neha pogrešati bližino ali se le nauči živeti brez nje?

“Želim čutiti, da sem ljubljena in zaželena.” S temi besedami je svojo dolgo in bolečo izpoved na forumu Med.Over.Net zaključila ženska, ki je bila z možem v zvezi 16 let, od tega 15 let poročena. Skupaj sta imela najstniškega otroka, ustvarila sta si dom in, kot je zapisala, sta se na številnih življenjskih področjih dobro razumela.

Toda nekaj je v njunem odnosu že leta pogrešala. Ne le spolnosti. Pogrešala je objeme, dotike, nežnost. Občutek, da si je mož želi, da jo opazi in da mu je blizu. Moža je opisala kot zelo nečustvenega človeka. Dolgo se je poskušala sprijazniti s tem, da svojih čustev ne izraža tako, kot bi si želela. Vendar je sčasoma ugotovila, da ji nekaj bistvenega manjka.

V svojem zapisu je navedla tudi podatek, ki veliko pove o njuni intimnosti: leta 2006 sta imela spolne odnose trikrat, leta 2007 nobenkrat, leta 2008 pa desetkrat. Toda še bolj kot redkost spolnih odnosov jo je bolelo to, da med njima skoraj ni bilo nežnosti.

Poskušala se je pogovarjati, brala je knjige o partnerskih odnosih, predlagala terapijo. Sprva je pomoč poiskala sama, pozneje se ji je pridružil tudi mož. Za nekaj časa je bilo bolje. Potem pa se je, kot je opisala, med njima znova pojavil zid.

Ob tem je nosila še veliko drugih bremen. Skrbela je za otroka, ki je imel v zgodnjem otroštvu resne zdravstvene težave, gospodinjstvo, službo in pozneje še študij. Možu je stala ob strani tudi ob izgubi zaposlitve. Toda sama je vse bolj pogrešala njegovo bližino. Sčasoma se je nehala truditi tudi ona. Postala je tiha, odmaknjena in utrujena.

Ko je pozneje odkrila, da mož prikrito vzdržuje pogoste stike z drugo žensko, se je njena stiska še poglobila. A njena osamljenost v zakonu se ni začela s tem odkritjem. Trajala je že leta.

Ob branju se človek vpraša, koliko ljudi živi v odnosih, v katerih na zunaj nič bistvenega ne manjka. Imajo skupen dom, otroke, obveznosti, morda se celo dobro razumejo pri vsakdanjih opravilih. Toda med njimi že dolgo ni več spontanega objema, poljuba ali nežnega dotika.

Kako dolgo lahko človek živi v zakonu, v katerem pogreša nežnost? Ali je mogoče imeti dober partnerski odnos brez telesne bližine? In kaj se zgodi z našim občutkom lastne vrednosti, ko se ob človeku, ki ga imamo radi, ne počutimo več zaželene? O tem smo se pogovarjali z Branko Grbin, specializantko integrativne psihoterapije.

Včasih smo lahko bolj osamljeni v dvoje kot sami

Objemi, poljubi in nežni dotiki za številne pare niso zgolj uvod v spolnost. So način, kako drug drugemu sporočajo, da so povezani, da se imajo radi in da si želijo bližine. “Dotik je eden od načinov, kako partnerju sporočamo, da nam je pomemben, da ga imamo radi in da smo ob njem. Objem, poljub ali nežna roka na rami lahko ustvarijo občutek varnosti, sprejetosti in povezanosti. Pri tem ne gre nujno za spolnost. Včasih nam povsem preprost objem pove več kot številne besede,” pojasnjuje Branka Grbin.

Ali to pomeni, da zakon brez telesne nežnosti ne more biti srečen? Ne nujno. Ljudje imamo različne potrebe po dotikih in spolnosti. Nekateri pari so zadovoljni tudi z manj telesne bližine, zato ni mogoče določiti, koliko objemov, poljubov ali spolnih odnosov bi moralo biti v dobrem zakonu.

“Težava nastane, ko eden od partnerjev nežnost močno pogreša, drugi pa njegove potrebe ne prepozna ali je ne želi razumeti. Takrat ne gre več samo za pomanjkanje dotikov, temveč tudi za občutek, da v odnosu nismo slišani,” poudarja sogovornica.

Prav to je razvidno tudi iz forumske zgodbe. Zakonca sta na številnih področjih dobro sodelovala, toda ženska je kljub skupnemu življenju čutila globoko osamljenost.

“Partnerja lahko dobro sodelujeta pri vzgoji otrok, gospodinjstvu in vsakodnevnih obveznostih, a se kot par počasi oddaljujeta. Osamljenost v odnosu je lahko še posebej boleča, saj imamo ob sebi človeka, od katerega si želimo bližine, vendar je ne občutimo. Včasih je zato mogoče biti bolj osamljen v dvoje kot sam.”

Ko ni več dotikov, se lahko začnemo spraševati, kaj je narobe z nami

Dolgotrajno pomanjkanje nežnosti ne vpliva nujno samo na odnos do partnerja. Pri nekaterih ljudeh lahko postopoma načne tudi občutek lastne vrednosti. Če nas partner že dolgo ne objame, ne poljubi ali ne pokaže zanimanja za telesno bližino, se lahko začnemo spraševati, ali smo zanj še privlačni. Ali nas sploh še ljubi? Ali smo naredili kaj narobe?

Pomanjkanje nežnosti v zakonu in občutek osamljenosti
Dolgotrajno pomanjkanje nežnosti lahko povzroči občutke zavrnjenosti, osamljenosti in dvome o lastni vrednosti. Foto: Profimedia

“Še posebej če človek partnerjevo odmaknjenost začne povezovati s svojo vrednostjo. Lahko se sprašuje, ali ni več dovolj privlačen, zanimiv ali ljubljen. Sčasoma se lahko pojavijo dvomi vase, žalost in občutek zavrnjenosti,” pojasnjuje sogovornica.

Toda ob tem opozarja na pomembno razliko: “Partnerjevo pomanjkanje nežnosti ni dokaz naše nevrednosti. Razlogi za takšno vedenje so lahko zelo različni in niso nujno povezani z nami.”

Zakaj torej nekateri ljudje tako težko izražajo čustva in nežnost, čeprav imajo partnerja radi?

Po besedah sogovornice se ljubezni ne naučimo vsi izražati na enak način. Nekateri odraščajo v družinah, kjer so objemi, poljubi in pogovori o občutkih nekaj običajnega, drugi pa teh izkušenj nimajo. Na izražanje nežnosti lahko vplivajo tudi stres, pretekle boleče izkušnje, strah pred ranljivostjo in nerazrešeni konflikti.

Pomembno je tudi razlikovati med partnerjem, ki ima manjšo potrebo po telesni bližini, in tistim, ki se je čustveno oddaljil.

Partner, ki ima manjšo potrebo po dotikih, lahko ljubezen izraža s pozornostjo, pogovorom, skrbjo in skupnim preživljanjem časa. Pri čustvenem oddaljevanju pa pogosto začne primanjkovati tudi zanimanja, zaupanja in pristnega stika.

Vendar zgolj iz partnerjevega vedenja ne moremo zanesljivo vedeti, kaj se dogaja. Za razumevanje razlogov je potreben iskren pogovor.

Eden prosi za objem, drugi se vse bolj umika

V forumski izpovedi ženska opisuje, kako je moža večkrat prosila za več nežnosti in bližine. Poskušala se je pogovarjati, iskati rešitve in razumeti njegovo odmaknjenost. Toda njeni poskusi niso prinesli trajne spremembe. Zakaj se v nekaterih odnosih zgodi, da bolj ko si eden želi bližine, bolj se drugi umika?

“Prav to se lahko zgodi. Eden od partnerjev zaradi pomanjkanja bližine postaja vse bolj žalosten in jo zato še intenzivneje išče. Drugi lahko njegove prošnje doživlja kot pritisk ali očitek in se začne še bolj umikati,” pojasnjuje strokovnjakinja.

Tako lahko nastane začaran krog. Eden ima občutek, da mora za vsak objem prositi, drugi pa se ob teh prošnjah počuti vse bolj obremenjenega. Oba lahko doživljata stisko, čeprav si morda oba želita boljšega odnosa.

Čustvena oddaljenost partnerjev in pomanjkanje nežnosti
Ko eden od partnerjev išče bližino, drugi pa se umika, se lahko ustvari začaran krog čustvene oddaljenosti. Foto: Profimedia

Umikanje v odnosu ima lahko različne razloge. Nekateri partnerji potrebujejo čas, da predelajo svoja čustva, povsem drugače pa je, kadar molk postane način kaznovanja. Kdaj partnerjev molk prestopi mejo in postane tiha obravnava?

Po besedah sogovornice je pomembno, da partnerja prepoznata ta vzorec in začneta govoriti o občutkih, ne le o tem, kaj kdo dela narobe. Toda kaj, če se po pogovorih ali celo terapiji stvari izboljšajo samo za nekaj tednov, nato pa je spet vse po starem?

Naši načini povezovanja z drugimi so pogosto globoko zakoreninjeni, pojasnjuje Branka Grbin. Kratkoročno lahko svoje vedenje spremenimo, trajnejša sprememba pa zahteva razumevanje, zakaj se vedemo tako, kot se.

Ob tem poudarja, da morata biti za spremembo pripravljena sodelovati oba. Sam pogovor namreč pogosto ni dovolj, če mu ne sledijo konkretna dejanja.

Ko nehamo prositi za nežnost, to še ne pomeni, da je ne potrebujemo več

Eden najbolj pretresljivih delov forumske zgodbe je trenutek, ko ženska opiše, da se je tudi sama nehala truditi. Po letih poskusov, pogovorov in razočaranj je postala tiha in hladna. Ne zato, ker si bližine ne bi več želela, ampak ker ni več zmogla vedno znova prositi zanjo.

Ali se lahko človek sčasoma navadi na življenje brez nežnosti? “Človek se lahko na pomanjkanje nežnosti navidezno prilagodi, vendar to še ne pomeni, da je njegova potreba po bližini izginila. Včasih preneha prositi za objeme ali pozornost, ker se želi zaščititi pred novimi razočaranji,” pojasnjuje sogovornica. Sčasoma se lahko pojavijo zamera, čustvena otopelost ali občutek, da človek v odnosu samo še opravlja svojo vlogo.

Tišina zato ne pomeni vedno, da je človek zadovoljen. Včasih pomeni, da je obupal nad tem, da bi bil slišan.

Prav zato odsotnost prepirov ali pritoževanja še ne pomeni, da je v odnosu vse v redu. Včasih pomeni, da je eden od partnerjev svoje potrebe preprosto nehal izražati.

Včasih se ob tem pojavi še eno težko vprašanje: zakaj ostajamo v odnosu, v katerem že dolgo nismo srečni? Razlogi so lahko precej bolj zapleteni, kot se zdi na prvi pogled. O tem smo pisali v članku zakaj ostajamo v odnosih, v katerih nismo srečni.

Se lahko nežnost po več letih vrne?

Če med partnerjema že več let ni spontanih dotikov, poljubov ali objemov, se lahko zdi, da je za spremembo prepozno. Toda Branka Grbin poudarja, da je ponovno vzpostavljanje bližine mogoče, če si tega želita oba.

Začneta lahko z majhnimi koraki, na primer z več pogovora, skupnim časom in drobnimi pozornostmi. Telesna bližina se lažje vrača, kadar se oba počutita varno in sprejeto.

Pomembno pa je, da nežnost ne postane še ena obveznost ali zahteva, ki jo mora partner izpolniti.

Nežnosti ni mogoče izsiliti ali zahtevati, lahko pa ustvarjamo okoliščine, v katerih se ponovno razvije. Včasih je treba najprej obnoviti čustveno zaupanje, šele nato pridejo spontani dotiki.

Če se partnerja vedno znova vrtita v istih konfliktih, pogovori ne prinašajo sprememb ali pomanjkanje bližine povzroča dolgotrajno stisko, je smiselno razmisliti o strokovni pomoči. Kaj pa, če eden od partnerjev pogovor ali terapijo zavrača? Tudi takrat lahko posameznik pomoč poišče sam. Tako lahko bolje razume svoje potrebe, občutke in meje ter razmisli, kaj lahko v odnosu spremeni in česa ne more.

“Za odnos sta namreč odgovorna oba, ne le tisti, ki si želi več bližine,” poudarja Grbinova.

Ali je narobe, če si želimo več?

Kaj torej svetovati človeku, ki partnerja še vedno ljubi, ne želi razdreti družine, a se ne spomni več, kdaj ga je nazadnje spontano objel? “Nikakor ni narobe, da si želite več nežnosti. Potreba po bližini, sprejetosti in občutku, da smo ljubljeni, je povsem človeška,” odgovarja sogovornica.

Pomembno je, da svojih občutkov ne zmanjšujemo ali odrivamo samo zato, da bi ohranili mir v odnosu. Partnerju lahko poskušamo povedati, kaj pogrešamo in kako se ob tem počutimo, brez obtoževanja.

Toda za spremembo ni dovolj, da se trudi samo eden.

Ob tem pa je pomembno tudi vprašanje, ali je partner pripravljen slišati vaše potrebe in skupaj z vami iskati rešitve. Ljubezen do drugega namreč ne pomeni, da moramo povsem pozabiti nase.

O sogovornici

Branka Grbin je specializantka integrativne psihoterapije pod supervizijo. Diplomirala je na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, kjer zaključuje magistrski študij psihoterapije. Pri svojem delu pomaga posameznikom pri soočanju z izgorelostjo, stresom, anksioznostjo, nizko samopodobo, težavami v odnosih in drugimi življenjskimi izzivi. Njeno delo temelji na integrativnem pristopu, ki posameznika obravnava celostno ter spodbuja razvoj bolj zdravih načinov soočanja s stiskami. Več informacij o njenem delu in psihoterapevtski obravnavi najdete TUKAJ.

Avtor
Piše

Mira Ćirović

Novinarka s področja zdravja z večletnimi izkušnjami v spletnih in tiskanih medijih. Teme: preventiva, celostno zdravje, cepljenje, nalezljive bolezni, prehrana, duševno zdravje in aktualne zdravstvene raziskave. Pri pisanju preverjeni znanstveni viri in sodelovanje s strokovnjaki s področja medicine in javnega zdravja. Za vprašanja in komentarje: mira.cirovic@styria-media.si.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
86,318
16.11.2026 ob 20:39
59,170
17.11.2026 ob 21:11
16,772
13.05.2021 ob 11:17
3,412
23.10.2018 ob 17:35
Preberi več

Več novic