“Strašno mi gre na živce, pa mi ni naredila nič.” Kaj se skriva za antipatijo?

Pred kratkim mi je znanka pripovedovala o sosedi, ki ji gre strašno na živce. Pri tem jo najbolj bega, da ji ženska pravzaprav nikoli ni naredila nič slabega.

“Prijazna je, pomaga, če jo kaj vprašam, nikoli se nisva sprli. Ampak moti me skoraj vse: kako govori, kako glasno se smeji, kako vedno pripoveduje o sebi in kako samozavestno pove svoje mnenje. Včasih me razjezi že to, da jo slišim na hodniku,” je priznala. Najbolj jo bega, da drugi s sosedo očitno nimajo težav. Zato se sprašuje, zakaj sama ob njej čuti tako močan odpor.

Ob njenem pripovedovanju sem pomislila, da ta občutek verjetno ni tuj marsikomu. Tudi meni gre kdaj kdo na živce, čeprav mi ni naredil nič slabega. Še bolj zanimivo pa je, da me lahko pri enem človeku določena lastnost izjemno zmoti, pri drugem pa je skoraj ne opazim.

Od kod pride takšna antipatija? In koliko drži pogosto slišana trditev, da nas pri drugih najbolj motijo stvari, ki jih ne maramo pri sebi? O tem smo se pogovorjali z Branko Grbin, specializantko integrativne psihoterapije.

Zakaj nam gre nekdo na živce brez razloga? Razlog ni nujno v tem, da je oseba naredila kaj narobe. Na odpor ali antipatijo pogosto vplivajo pretekle izkušnje, osebne vrednote, pričakovanja in specifične občutljivosti. Nekdo nas lahko podzavestno spominja na neprijetno osebo iz preteklosti, njegovo vedenje trči ob naše vrednote ali pa si dovoli svobodo, ki si jo sami uskrašujemo. Včasih pa nam nekdo preprosto ni blizu – in tudi to je povsem v redu.

Zakaj naš živčni sistem reagira, še preden človeka zares spoznamo?

Močna antipatija ni nujno posledica tega, kar je človek dejansko naredil. Na naše čustvene reakcije močno vplivajo pretekle izkušnje, pričakovanja, vrednote in osebne občutljivosti.

Nekdo lahko govori na način, ki nas spravlja ob živce. Morda nas zmoti njegov ton glasen smeh, način, kako zavzame prostor, ali samozavest, s katero izraža svoje mnenje. Ob tem pa se do nas lahko vede povsem korektno.

“Naše čustvene reakcije niso vedno neposreden odziv na to, kar človek dejansko počne z nami. Nekdo lahko s svojim načinom komunikacije, izraznostjo ali vedenjem pri nas sproži močan občutek, čeprav se do nas vede povsem korektno,” pojasnjuje Branka Grbin. Močna antipatija torej sama po sebi še ni dokaz, da je z drugo osebo nekaj narobe.

Včasih za to potrebujemo le nekaj sekund. Po besedah sogovornice naši možgani in živčni sistem zelo hitro ocenjujejo, ali nam nekdo deluje domače, prijetno, varno ali tuje. Pri tem uporabljajo tudi informacije iz preteklih izkušenj.

Podoben glas, način govorjenja, mimika ali celo določena drža lahko v nas sprožijo občutke, povezane z neprijetno izkušnjo iz preteklosti, ne da bi se tega sploh zavestno zavedali. Človek pred nami je lahko popolnoma drugačen, naš čustveni odziv pa se kljub temu pojavi. Prvi vtis je zato lahko zelo močan, ni pa nujno tudi natančen.

Vas zadnje čase ljudje motijo precej bolj kot nekoč? Razdražljivost in nestrpnost nista vedno povezani samo z odnosi. Če se jima pridružijo še utrujenost, pomanjkanje energije ali težave s koncentracijo, je lahko v ozadju tudi nekaj drugega. Preverite prve znake izgorelosti, ki jih pogosto spregledamo.

Ko določeno vedenje trči ob naše najgloblje vrednote

Tudi naše vrednote pomembno vplivajo na to, kako doživljamo druge ljudi. Če nam je zelo pomembna skromnost, lahko človeka, ki pogosto govori o svojih dosežkih, doživimo kot samovšečnega. Če cenimo zadržanost, nam lahko nekdo, ki zelo samozavestno zavzame prostor, deluje vsiljivo. Drugi človek pa bo povsem isto osebo opisal kot samozavestno, odprto in zanimivo.

“To še ne pomeni, da je z njim ali z nami kaj narobe – lahko se preprosto srečata dva zelo različna načina delovanja,” pravi sogovornica.

“Kar nas pri drugih najbolj moti, ne sprejemamo pri sebi”

To trditev ste verjetno že zasledili na družbenih omrežjih: če vas neka lastnost pri drugem zelo moti, naj bi bilo to zato, ker je ne sprejemate pri sebi. Vendar je psihološka razlaga precej bolj kompleksna.Včasih je v tem lahko nekaj resnice, ni pa to pravilo, ki bi veljalo za vsako antipatijo.

“Včasih nas res močno zmoti lastnost, ki jo pri sebi težko sprejemamo. Drugič pa nas nekdo moti zato, ker je v nasprotju z našimi vrednotami, ker nas spominja na neprijetno izkušnjo ali ker se njegovo vedenje preprosto ne ujema z našim načinom funkcioniranja,” pojasnjuje Branka Grbin.

Zato ni smiselno ob vsakem človeku, ki nam gre na živce, avtomatično sklepati: “Očitno sem takšna tudi jaz.” Ni vsaka antipatija skrita zgodba o nas samih.

Kaj je projekcija in zakaj z njo ne moremo pojasniti vsakega odpora?

Tu pridemo do pojma projekcije. Gre za psihološki proces, pri katerem nekaj svojega – denimo občutek, željo ali lastnost, ki jo težko sprejmemo – močneje prepoznamo oziroma pripišemo drugemu.

Če pri sebi težko sprejemamo določeno lastnost, je mogoče, da smo nanjo pri drugih še posebej občutljivi. Vendar strokovnjakinja opozarja, da moramo biti pri takšni razlagi previdni: že samo dejstvo, da nas nekdo močno moti, še ne pomeni, da gre za projekcijo. Antipatija ima lahko številne druge razloge, zato iz nje ne moremo avtomatično sklepati, kaj človek pri sebi sprejema ali česa ne.

Zmoti nas lahko svoboda, ki si jo nekdo dovoli

Obstaja še ena zanimiva možnost. Predstavljajte si človeka, ki brez slabe vesti reče: “Ne, tega danes ne bom naredil.” Ne opravičuje se, ne išče desetih razlag in se ne obremenjuje s tem, ali bo zaradi njegovega odgovora kdo nezadovoljen. Nekoga bo takšna odločnost navdušila, drugega bo isti človek neverjetno razjezil.

“Nekdo, ki si brez večjega zadržka vzame prostor, pove svoje mnenje ali reče ‘ne’, lahko pri človeku, ki je bolj navajen prilagajanja, vzbudi zelo mešane občutke. Lahko ga občuduje in ga hkrati moti,” pojasnjuje sogovornica. Včasih nas torej ne zmoti samo lastnost druga osebe, ampak tudi svoboda, s katero si dovoli nekaj, kar si sami težko dopustimo.

Kaj pa, če ste vi tisti, ki si težko dovoli reči NE? Vedno pomagate, se prilagajate in pazite, da se komu ne bi zamerili – potem pa imate občutek, da vas nihče ne ceni. Preverite, kdaj prijaznost pravzaprav postane ugajanje drugim.

Zakaj pa je ista lastnost pri enem privlačna, pri drugem pa neznosna? Ker vedenja ne ocenjujemo ločeno od človeka in okoliščin. Samozavest je lahko pri eni osebi videti kot odločnost, pri drugi kot vzvišenost. Glasnost je lahko nekje energična in zabavna, drugje naporna. Pomembno je tudi, kakšen odnos imamo s posameznikom in kakšen občutek imamo ob njem.

Kdaj je smiselno raziskati svoj odziv in kdaj preprosto sprejeti, da nam nekdo ni všeč?

Ali moramo vedno ugotoviti, zakaj nam nekdo ni všeč? Ne!

Včasih nam nekdo preprosto ni simpatičen in za to ni treba iskati globoke psihološke razlage ali travm iz otroštva. Povsem normalno je, da nam nekateri ljudje preprosto niso všeč. Ni nujno, da za vsako čustvo najdemo globoko razlago!

Pomembna pa je meja med občutkom in vedenjem. Nekdo nam lahko gre strašno na živce, to pa še ne pomeni, da imamo razlog, da smo do njega nespoštljivi, nepravični ali žaljivi. Drugače je, če opazimo ponavljajoč se vzorec – če nas vedno znova izjemno razjezijo zelo samozavestni, glasni ali zahtevni ljudje. Takrat se je zanimivo vprašati: Kaj se v meni zgodi ob takšnem človeku?

Včasih pa ni težava samo v človeku, ki nam gre na živce. Če nas nenadoma motijo skoraj vsi – partner, sodelavci, prijatelji in celo povsem običajna vprašanja – je lahko razlog drugje. Preverite, zakaj je lahko občutek, da vam gredo zadnje čase vsi na živce, opozorilni znak.

Ko vam bo naslednjič nekdo “brez razloga” šel na živce …

Namesto vprašanja “Kaj je narobe z njim?” ali “Kaj je narobe z mano?” poskusite z radovednim pogledom nase. Vprašajte se:

• Kaj konkretno me pri tej osebi moti?
• Kaj ob tem občutim?
• Na koga ali kaj me to spominja?
• Je njeno vedenje v nasprotju z nečim, kar mi je pomembno?
• Si ta človek morda dovoli nekaj, kar si sama težko dovolim?

“Tako antipatijo vzamemo kot informacijo o svojem doživljanju, ne pa kot dokaz, da je z nami ali z drugo osebo kaj narobe,” zaključi Branka Grbin. In včasih bo odgovor veliko preprostejši: nekateri ljudje nam pač niso všeč. In tudi to je povsem dovoljeno.