Prav takšna prepričanja so lahko najbolj trdovratna, tudi zato, ker nekatera med njimi vsaj na prvi pogled zvenijo povsem običajno in zato smiselno. Družinsko zdravnico prim. doc. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med., spec., smo zato vprašali: Katera so tista ‘napačna prepričanja’ med pacienti, ki jih kot stroka najtežje izkoreninite? Izpostavila jih je pet. V nekatera ste se morda ujeli tudi sami.
Na kratko o 5 prepričanjih, ki so zakoreninjena med Slovenci:
- “Če sem resno bolan, bom to čutil.” Ne nujno. Nekatere bolezni so lahko dolgo časa brez izrazitih simptomov, zato so pomembni preventivni in presejalni pregledi. Udeležujte se jih!
- “Za zdravljenje okužbe potrebujem antibiotik.” Ne vedno. Antibiotiki delujejo proti bakterijam, ne proti virusom, njihova nepravilna uporaba pa spodbuja protimikrobno odpornost.
- “Če je naravno, je varno.” Tudi zeliščni pripravki in prehranska dopolnila imajo lahko neželene učinke ter vplivajo na delovanje že predpisanih zdravil.
- “Obstajajo bližnjice do zdravja.” Čudežne diete, razstrupljanja in dopolnila ne morejo nadomestiti temeljev zdravega življenjskega sloga.
- “Umetna inteligenca lahko oceni moje simptome.” Pogovor z umetno inteligenco je lahko koristen vir splošnih zdravstvenih informacij, ne more nadomestiti klinične presoje in pregleda pri zdravniku.
Napačno prepričanje številka 1: Vsaka resna bolezen se kaže z izrazitimi znaki in simptomi
Med najbolj zakoreninjenimi napačnimi prepričanji je, da se vsaka resna bolezen kaže z izrazitimi znaki in simptomi, ocenjuje družinska zdravnica, prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. spec. V resnici lahko, kot pojasnjuje sogovornica, številne bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen ali nekatere vrste raka, v začetnih fazah potekajo brez simptomov. Prav zato so, dodaja, preventivni pregledi in zgodnje odkrivanje bolezni tako pomembni. “Priporočljivo je, da si vsaj enkrat letno izmerimo krvni tlak ter redno opravljamo preventivne zobozdravstvene preglede. Ženskam se svetuje udeležba na priporočenih ginekoloških preventivnih pregledih. Pomembno je tudi odzivanje na vabila in sodelovanje v organiziranih državnih presejalnih programih, kot so DORA, ZORA in SVIT,” našteva družinska zdravnica.
Več o pravici do preventivnega zdravstvenega pregleda, ki ga imajo vsi moški v starosti od 35 do 65 in vse ženske stare od 45 do 70 let, si lahko preberete na straneh Ministrstva za zdravje.
- Kako pravilno meriti krvni tlak doma, si lahko preberete v tem članku, kot tudi, katere so tiste napake, zaradi katerih so rezultati lahko napačni.
- Bi morale zdrave ženske srednjih let res vsako leto na vse te preiskave? To pravi družinski zdravnik Leon Kranjc, dr. med., spec.
- Moški se v povprečju veliko pogosteje izogibajo zdravnikom in zdravstvenim delavcem kot ženske. Na te preglede bi morali moški srednjih let.
Napačno prepričanje številka 2: Antibiotiki so učinkoviti pri vseh okužbah
Pogosto se v svoji praksi prim. Gučkova sreča tudi z zmotnim prepričanjem, da so antibiotiki učinkoviti pri vseh okužbah. “Dejstvo je, da niso čudežno zdravilo za vse. Antibiotiki delujejo le proti bakterijam, ne pa proti virusom, zato pri prehladu ali gripi običajno ne pomagajo,” pojasnjuje. Sogovornica opozarja, da njihova nepotrebna uporaba prispeva k razvoju odpornosti bakterij, ki postaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov.
- Zakaj smo pri protimikrobni odpornosti dosegli kritično točko, si lahko preberete tu.
Napačno prepričanje številka 3: ‘Naravno’ je vedno varno
Pogosto je tudi prepričanje, da je ‘naravno’ vedno varno, pove družinska zdravnica. “Prehranska dopolnila in zeliščni pripravki imajo lahko v določenih okoliščinah koristno vlogo, vendar njihova uporaba ni brez tveganj. Povzročijo lahko neželene učinke ali vplivajo na delovanje zdravil, zato je zlasti ob sočasnem jemanju zdravil ali ob prisotnosti zdravstvenih težav priporočljiv posvet z zdravnikom ali farmacevtom.”
Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček je jasna:
“Pri zdravem posamezniku, ki se prehranjuje pestro in uravnoteženo, prehranska dopolnila praviloma niso potrebna, razen kadar zanje obstaja utemeljena potreba ali strokovno priporočilo.”
Napačno prepričanje številka 4: Hitre rešitve, čudežne diete, razstrupljanje in prehranska dopolnila lahko nadomestijo zdrav življenjski slog
Med bolniki je po opažanju družinske zdravnice precej razširjeno tudi iskanje hitrih rešitev oziroma t. i. ‘quick fix’ pristopov, kot so različne čudežne diete, razstrupljevalni programi ali prehranska dopolnila, ki naj bi nadomestila zdrav življenjski slog. Vendar učinkovitih bližnjic do dolgoročnega zdravja ni, poudarja prim. Kopčavar Guček. “Ključni temelji ohranjanja in krepitve zdravja ostajajo pestra in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, kakovosten in zadosten spanec, opustitev kajenja ter razvijanje učinkovitih strategij za obvladovanje stresa,” ponovi dobro znan recept.
- Pogovore na temo zdravega življenja najdete na tej povezavi. Med drugim forume Med.Over.Net o gibanju, oblikovanju in krepitvi telesa. Uporabniki se z moderatorji in med sabo pogovarjajo, kako shujšati, katere vaje so primerne za določen del telesa, kako spremeniti življenjski slog in prehranjevalne navade.
- Se sprašujete, kako lajšati težave, povezane s kajenjem in kako prenehati? Poiščite pomoč in se pogovorite s strokovnjakom na forumu Kajenje.
Napačno prepričanje številka 5: Težave lahko ustrezno ocenimo s pomočjo nasvetov umetne inteligence in z opisom simptomov po elektronski poti
“Vse pogostejša so pričakovanja posameznikov, da je mogoče novonastale zdravstvene težave ustrezno oceniti in obravnavati zgolj s pomočjo nasvetov umetne inteligence ali z opisom simptomov zdravniku po elektronski poti,“ pripoveduje specialistka družinske medicine.
Digitalna orodja in umetna inteligenca so lahko koristen vir splošnih zdravstvenih informacij, priznava Kopčavar Gučkova, vendar, dodaja, ne morejo nadomestiti strokovne klinične presoje in zdravniškega pregleda, kadar je ta potreben. “Tudi telemedicina ima pomembno mesto v sodobni zdravstveni obravnavi, vendar ima svoje omejitve in ni primerna za vsako zdravstveno težavo. Ob hitrem razvoju tehnoloških možnosti zato ostaja ključen kakovosten odnos med bolnikom in zdravnikom, ki temelji na partnerstvu, medsebojnem zaupanju in odprti komunikaciji. Prav takšen odnos omogoča tudi prepoznavanje in učinkovito razjasnjevanje napačnih prepričanj,” sklene sogovornica.
Odgovori na najpogostejša vprašanja
Ali je lahko človek resno bolan, če nima nobenih simptomov?
Da. Nekatere bolezni, med njimi visok krvni tlak, sladkorna bolezen in nekatere vrste raka, lahko zlasti v zgodnjih fazah potekajo brez izrazitih simptomov. Odsotnost težav zato še ne pomeni nujno odsotnosti bolezni. Pomembni so priporočeni preventivni pregledi in presejalni programi.
Zakaj zdravnik pri prehladu ali gripi ne predpiše antibiotika?
Ker antibiotiki učinkujejo proti bakterijam, ne proti virusom. Prehlad in gripo povzročajo virusi, zato antibiotiki pri njiju praviloma niso učinkoviti. Nepotrebno jemanje antibiotikov prispeva k odpornosti bakterij proti antibiotikom.
Ali so prehranska dopolnila in zeliščni pripravki lahko škodljivi?
Da. Oznaka ‘naravno’ sama po sebi ne zagotavlja varnosti. Tudi zeliščni pripravki in prehranska dopolnila lahko povzročijo neželene učinke ali vplivajo na delovanje predpisanih zdravil. Še posebej ob sočasnem jemanju zdravil ali zdravstvenih težavah je smiseln posvet z zdravnikom ali farmacevtom.
Ali zdrava oseba potrebuje prehranska dopolnila?
Po besedah prim. doc. dr. Nene Kopčavar Guček praviloma pri zdravem človeku, ki se prehranjuje pestro in uravnoteženo, prehranska dopolnila niso potrebna, razen kadar zanje obstaja utemeljena potreba ali strokovno priporočilo.
Ali lahko umetni inteligenci zaupam pri zdravstvenih vprašanjih?
Umetna inteligenca je lahko koristna za pridobivanje splošnih zdravstvenih informacij, vendar njeni odgovori niso nadomestilo za zdravniško diagnozo. Ne pozna nujno vseh okoliščin posameznika in ne more opraviti kliničnega pregleda.
Ali lahko zdravnik postavi diagnozo samo na podlagi sporočila ali e-pošte?
V nekaterih primerih je mogoče del zdravstvene obravnave varno opraviti na daljavo, vendar telemedicina ni primerna za vsako težavo. Zdravnik za ustrezno presojo potrebuje pogovor v živo, klinični pregled ali dodatne preiskave.
