V nadaljevanju preberite:
- Geni lahko vplivajo na željo po sladki in mastni hrani ter s tem posredno tudi na tveganje za debelost in sladkorno bolezen tipa 2.
- Prehranske preference niso odvisne le od genetike – pomembno vlogo imajo tudi navade, okolje, kultura, življenjski slog, stres in dostopnost hrane.
- Genetska nagnjenost ni usoda. S postopnimi spremembami prehranjevalnih navad lahko zmanjšamo zdravstvena tveganja.
Se tudi vi težko uprete sladkarijam, pecivu in mastnim prigrizkom? Morda ne gre za pomanjkanje discipline. Na to, kaj radi jemo in po katerih živilih najpogosteje posegamo, namreč vpliva preplet različnih dejavnikov.
Po ugotovitvah nove raziskave imajo med njimi pomembno vlogo tudi geni. Njihov vpliv na to, katera živila nam bolj teknejo, pa bi lahko imel posledice tudi za naše zdravje.
Geni in naše prehranjevalne navade
Raziskovalci so analizirali podatke skoraj 500.000 posameznikov ter primerjali njihove prehranske preference z genetskimi podatki. Na podlagi tega so določili genetsko nagnjenost posameznikov k določenim okusom.
Nato so preverili, ali se ta genetska nagnjenost ujema tudi z dejanskimi prehranjevalnimi navadami in zdravstvenimi izidi.
Rezultati so pokazali naslednje:
- Ljudje z večjo genetsko nagnjenostjo k sladkemu so v povprečju zaužili približno 7 gramov več sladke hrane dnevno. Čeprav to ni velika količina, so raziskovalci opozorili, da se lahko razlika sčasoma kopiči in vpliva na energijski vnos in telesno maso.
- Izrazitejša genetska nagnjenost k sladkemu in mastnemu okusu je bila povezana z višjo telesno maso.
- Pri teh posameznikih je bilo zaznano tudi nekoliko večje tveganje za debelost in sladkorno bolezen tipa 2.
“Te ugotovitve pomagajo pojasniti, zakaj prehranjevalne navade niso zgolj stvar volje,” poudarja nutricionistka Sandra Zhang.
Geni, prehranske navade in bolezni
Raziskava kaže, da lahko določene genske različice vplivajo na zaznavanje okusov, apetit in občutek zadovoljstva ob hrani ter tako usmerjajo naše prehranjevalne navade. To ne pomeni, da te geni določajo, kdo bo razvil debelost ali sladkorno bolezen tipa 2, lahko pa vplivajo na izbiro živil, ki ob pogostem uživanju povečujejo tveganje za te bolezni.
Raziskovalci menijo, da bi lahko boljše razumevanje genetskega vpliva na prehranske izbire v prihodnje prispevalo k razvoju bolj prilagojenih prehranskih pristopov za ljudi s presnovnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in debelost.
Ljubezen do sladkega še ne pomeni genetske nagnjenosti
Težko je ugotoviti, ali ima posameznikova nagnjenost k določeni hrani genetsko osnovo. “Genetsko testiranje ni preprosto in ga zavarovalnice običajno ne krijejo, razen če za to obstaja konkreten razlog,” pravi kirurg dr. Mir Ali.
Ob tem dodaja, da ima večina ljudi rada sladko in mastno hrano preprosto zato, ker jim je okusna:
“Težko je določiti mejo, pri kateri bi lahko rekli, da ima nekdo genetsko nagnjenost k pretiranemu uživanju sladkarij in mastne hrane.”
Geni ne določajo naše usode
Dr. Ali pojasnjuje, da je genetika le del sestavljanke, na naše prehranske preference pa poleg genetike vplivajo tudi:
- dostopnost živil
- prehranske navade
- kultura in družinsko okolje
- življenjski slog
- stres
- spanje
- izkušnje z določeno hrano in naučene navade
Tudi če smo genetsko bolj nagnjeni k sladki ali mastni hrani, to še ne pomeni, da bomo razvili debelost ali sladkorno bolezen tipa 2. Strokovnjaki poudarjajo, da lahko s postopnimi spremembami prehranjevalnih navad vplivamo na svoje zdravje.
Zhang priporoča postopno zmanjšanje velikosti porcij ali redkejše uživanje določene hrane. Namesto da se sladki hrani povsem odpovemo, priporoča, da izberemo manjšo porcijo, sladico delimo z drugimi ali jo kombiniramo z živili, bogatimi z beljakovinami in vlakninami, ki pomagajo povečati občutek sitosti. Dodaja:
“Mnogi ugotovijo, da se njihove preference glede okusa sčasoma prilagodijo in da zelo sladka ali kalorijsko bogata hrana postane manj privlačna, če jo uživajo redkeje.”
Najpogostejša vprašanja
Ali geni res vplivajo na željo po sladkem?
Da. Raziskave kažejo, da lahko genetske različice vplivajo na zaznavanje okusov, sistem nagrajevanja in prehranske preference. Vendar je genetika le eden od dejavnikov, ki vplivajo na naše prehranske preference.
Ali genetska nagnjenost pomeni, da se bom zredil/a?
Ne. Genetska nagnjenost sama po sebi ne pomeni, da se boste zredili. Prav tako ne pomeni, da boste zagotovo zboleli za sladkorno boleznijo ali katero drugo presnovno boleznijo. Genetska nagnjenost nekoliko poveča tveganje, ne določa pa zdravstvenega izida.
Kako lahko zmanjšam željo po sladkem?
Strokovnjaki priporočajo postopne spremembe, kot so manjše porcije, redkejše uživanje sladke ali mastne hrane, ter bolj uravnotežene obroke, bogate z beljakovinami in vlakninami. Sčasoma se lahko naše prehranske preference spremenijo.
Viri
- Genes May Influence Food Cravings — and Raise Disease Risk. Everyday Health, dostopno na: https://www.everydayhealth.com/diet-nutrition/genes-may-influence-food-cravings-and-raise-disease-risk/. Zadnji dostop: avgust 2026.
