Želeli so shujšati, končali so v bolnišnici: Zdravniki opozarjajo na nevarne ponaredke

Nataša Medvešček, 25. avgust 2026
Novice
ponarejena zdravila so globalen problem, v Sloveniji goljufi nagovarjajo predvsem prek spleta
Foto: Profimedia

Ob vse večjem povpraševanju po zdravilih za hujšanje je zacvetel tudi črni trg, na katerem se pojavljajo ponaredki, ki so brez ustreznega nadzora. Iz Velike Britanije prihajajo skrb vzbujajoči podatki o resnih neželenih učinkih in hospitalizacijah. V Sloveniji se ponarejena zdravila pojavljajo predvsem v povezavi z nezakonito spletno prodajo.

V nadaljevanju preberite:

  • Ponaredki niso le problem držav z nizkimi ali srednjimi dohodki, kjer je ponarejeno vsaj eno od desetih zdravil, vse več opozoril prihaja tudi iz Evrope.   
  • Iz Velike Britanije poročajo o porastu števila bolnikov, ki so jim bile ponujene injekcije za hujšanje iz nereguliranih virov. Zdravniki poročajo o resnih neželenih učinkih in hospitalizacijah bolnikov, ki so uživali ta zdravila.
  • Ponarejena zdravila in prehranska dopolnila so vse pogosteje del premišljeno zasnovanih spletnih prevar, pri katerih je lahko na prvi pogled težko prepoznati, da gre za nezakonito ponudbo.
  • Tudi v Sloveniji pristojni opažajo, da se ponarejena zdravila pojavljajo predvsem v povezavi z nezakonito spletno prodajo.

Zdravila za hujšanje so v zadnjih letih postala izjemno iskana, in pacienti jih iščejo povsod, ne le pri zdravnikih. Kot poroča Daily Mail črni trg v Veliki Britaniji cveti. Ponarejena zdravila za hujšanje se pojavljajo tako prek oglasov na družbenih omrežijih in prek spletnih ponudnikov kot v telovadnicah, celo v kozmetičnih salonih in kot del akcijskih ponudb v tako imenovanih Fish and chips trgovinah in pubih v Londonu.

Cena enomesečne terapije po poročanju Daily maila znaša 300 britanskih funtov, kar je okoli 350 evrov. Poročila, ki jih omenja angleški medij, razkrivajo, da naj bi bili laboratoriji v Aziji, konkretno na Kitajskem, med vodilnimi proizvajalci zdravil, ki imitirajo zdravila za hujšanje, njihova cena pa 1,5 funta oziroma 1,75 evra na vialo (stekleničko). Preprodajalci jih nato z visokimi dobički prodajo naprej končnim uporabnikom.

Ponaredek lahko vsebuje učinkovino, vendar to še ne pomeni, da je varen

Britanska agencija za zdravila in zdravstvene izdelke (MHRA) je v začetku leta zasegla okoli 2.000 odmerkov ponarejenih zdravil za hujšanje in to le nekaj ur preden bi jih preprodajalci prodali potrošnikom.

MHRA je pri nekaterih zaseženih ponaredkih sicer ugotovila prisotnost navedene učinkovine v ponarejenem zdravilu. Toda pri izdelkih neznanega izvora ni mogoče zagotoviti ustreznih proizvodnih pogojev, sterilnosti, odsotnosti drugih primesi in pravilnega odmerka, so opozorili.

Prav nesterilnost je pri zdravilih za injiciranje še posebej problematična. Če izdelek vsebuje bakterije ali druge mikroorganizme, se lahko na mestu injiciranja pojavijo bolečina, oteklina, rdečina ali izcedek. Okužba lahko povzroči tudi simptome, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, utrujenost in slabo počutje, navajajo.

Bruhanje, driska in dehidracija med pogostimi težavami

Anketa, ki jo je med 267 britanskimi splošnimi zdravniki izvedla Asda Pharmacy, je pokazala skrb vzbujajoče podatke – kar 86 odstotkov vprašanih zdravnikov je v zadnjem letu zaznalo porast števila bolnikov, ki so jim bile ponujene injekcije za hujšanje iz nereguliranih virov.

Dva od teh zdravnikov sta pri bolnikih, ki so uživali ta zdravila, zaznala neželene učinke, med katerimi je bilo tudi močno bruhanje. Več kot polovica jih je obravnavala bolnike z drisko in dehidracijo. Vsak četrti britanski zdravnik pa je poročal o hospitalizaciji bolnikov, ki so uživali ta zdravila.

Skoraj polovico zdravnikov, vključenih v anketo, skrbi tudi očitno dejstvo: uporabniki, ki zdravila dobijo prek nelicenciranih ponudnikov, pogosto nimajo ustreznega zdravstvenega svetovanja in spremljanja stanja oziroma neželenih učinkov.

Tarča prevar tudi bolniki z rakom, sladkorno boleznijo, luskavico

Primer iz Velike Britanije ni osamljen. Če se je včasih govorilo predvsem o ponarejenih zdravilih v državah z nizkimi ali srednjimi dohodki – tam je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ponarejeno vsaj eno od desetih zdravil –, vse več opozoril prihaja tudi iz Evrope.  

Europol, ki pomaga organom kazenskega pregona EU pri boju proti hujšemu mednarodnemu kriminalu, je maja denimo sodeloval v obsežni mednarodni akciji proti kriminalni mreži, ki naj bi v svojih 20 letih delovanja z nedovoljenimi izdelki ustvarila najmanj 240 (samo leta 2021 pa 70) milijonov evrov prometa. Po podatkih Europola je bila kriminalna združba sestavljena iz posameznikov iz Romunije, Moldavije, Bolgarije, Estonije, Poljske in Ukrajine.

Po navedbah Europola je kriminalna združba izkoriščala ranljivost ljudi, ki so iskali zdravljenje oziroma pomoč pri resnih zdravstvenih težavah. Med drugim so prek oglasov za prehranska dopolnila nagovarjali ljudi s sladkorno boleznijo, rakom in luskavico ter posameznike, ki so želeli shujšati.

Zavajajoči oglasi in lažna priporočila zdravnikov

Kriminalna združba naj bi po poročanju Europola uporabljala precej dovršene metode spletnega oglaševanja. Za prodajo prehranskih dopolnil so ustanovili na videz zakonita podjetja s sedeži in bančnimi računi v več državah. “Promocijske strategije mreže so vključevale objavljanje zavajajočih oglasov na znanih spletnih straneh, da bi povečali verodostojnost oglasov. Uporabniki so bili nato preusmerjeni na sekundarne spletne strani, ki so promovirale prehranska dopolnila, pogosto z uporabo lažnih priporočil znanih medicinskih osebnosti in povezav do uradnih spletnih strani o zdravju,” so zapisali pri Europolu.

Na spletu so se tudi v Sloveniji v preteklosti večkrat pojavljala lažna oglasna sporočila, v katerih so spletni goljufi zlorabili identiteto zdravnikov in njihove fotografije ter z izmišljenimi intervjuji zavajajoče oglaševali različne izdelke. Med drugim se je to zgodilo prof. dr. Mojci Matičič, dr. med., dr. Eriku Breclju, prof. dr. Bojani Beović, dr. med. in Davidu Zupančiču, dr. med. 

Zakaj so ponarejena zdravila nevarna?

Izdelki, ki jih je ponujala kriminalna mreža, niso bili zakonito registrirani in niso imeli ustreznih potrdil, kliničnih podatkov ter nadzora kakovosti. Sestava izdelkov in nadzor nad njihovo proizvodnjo sta bila po navajanju Europola prav tako neznana, kar še dodatno povečuje tveganja za zdravje ljudi.

Uporabnik pri zdravilih, kupljenih na črnem trgu, tako ne more zanesljivo vedeti:

zasežena ponarejena zdravila
Foto: Europol
  • ali izdelek vsebuje navedeno učinkovino,
  • koliko učinkovine dejansko vsebuje,
  • ali je bil proizveden in shranjen v ustreznih pogojih,
  • ali je sterilen,
  • ali vsebuje škodljive primesi,
  • ali je odmerek primeren zanj oziroma zdravstveno stanje.

Ponarejena zdravila tudi v Sloveniji

Slovenija v vsem tem ni izjema. Glede dosedanje izkušnje Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) se ponarejena zdravila pojavljajo predvsem v povezavi z nezakonito spletno prodajo, vendar za oceno njihovega obsega oziroma deleža spletne prodaje nimajo zanesljivih podatkov, so nam povedali.

Prav tako nimajo podatkov o številu ponarejenih zdravil, ki bi vstopala na slovenski trg.

V okviru legalne distribucijske verige zdravil na slovenskem trgu pa naši regulatorji doslej niso zaznali ponarejenih zdravil.

V primeru suma, da gre za ponarejeno zdravilo, o tem nemudoma obvestite JAZMP na elektronski naslov quality-defects@jazmp.si

Kako prepoznati spletno prevaro?

Kot smo že pisali, lahko na tipične spletne prevare kažejo naslednji opozorilni znaki, naštevajo na JAZMP:

  • Na spletnih straneh prodajalci lažno obljubljajo zdravstvene učinke izdelkov, ki niso potrjeni in preverjeni.
  • Na spletnih straneh niso navedeni podatki o ponudniku, spletne strani pa so registrirane v tujini.
  • Zapisi na straneh so generični, podatki o zadovoljnih kupcih se sproti generirajo.
  • Ponudniki izdelke ponujajo z visokim popustom, s čimer želijo potrošnike prepričati v hiter nakup. Akcijska ponudba naj bi bila tudi časovno omejena.
  • Na spletnih straneh so objavljeni komentarji zadovoljnih kupcev, pri čemer njihove verodostojnosti ni mogoče preveriti, kar kaže na to, da so izmišljeni tako komentarji kot predstavljene osebe.
  • Uporabljene fotografije zadovoljnih kupcev in domnevnih znanstvenikov in zdravnikov je mogoče najti na spletu oziroma se pojavljajo tudi na drugih podobnih spletnih straneh, v drugih jezikih, z drugimi imeni, kar kaže na to, da so te osebe izmišljene.

Viri:

Avtor
Piše

Nataša Medvešček

Radovednost in zanimanje za zgodbe ljudi sta ljubezni iz otroštva, ki sta oblikovali mojo študijsko in poklicno pot novinarke in urednice. Moja druga velika ljubezen – zanimanje za zdravje – me že več kot 18 let vodi pri ustvarjanju vsebin za laično in strokovno javnost. Prepričana sem, da je prav dialog med zdravstveno stroko in posameznikom, kjer je prostor za vprašanja, dvome in odgovore, prava pot za razumljive in strokovno podprte vsebine. Zato je moj cilj ustvarjati mostove, kjer se znanje stroke sreča s človeško izkušnjo in postane orodje za boljše razumevanje, odločitve in življenje. Imate komentar na članek? Pišite mi na natasa.medvescek@styria-media.si.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
165,602
13.05.2021 ob 10:05
301,365
13.05.2021 ob 11:14
84,103
23.08.2026 ob 23:03
Preberi več

Več novic