V nadaljevanju preberite:
- Že 10 minut uporabe orodij umetne inteligence je bilo v raziskavi povezano s slabšim samostojnim reševanjem nalog.
- Način uporabe umetne inteligence pomembno vpliva na njene učinke.
- Samostojno reševanje nalog je ključno za razvoj kritičnega razmišljanja in sposobnosti reševanja problemov.
Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala nepogrešljiv del vsakdana številnih ljudi. V le nekaj sekundah lahko ustvari besedilo, predlaga idejo ali pomaga pri reševanju problema, ki bi ga sicer morali rešiti sami.
Toda ko nam umetna inteligenca vse pogosteje pomaga pri vsakodnevnih nalogah, postaja vse bolj aktualno vprašanje, kaj se zgodi z našimi možgani, ko vse več nalog prepustimo tehnologiji?
Raziskava o vplivu umetne inteligence na razmišljanje
Raziskava, v kateri je sodelovalo 1.222 udeležencev, je preučevala posledice uporabe umetne inteligence pri različnih nalogah, med drugim pri matematičnih nalogah in bralnem razumevanju.
Pomembno je poudariti, da raziskava ni merila inteligence udeležencev v splošnem smislu. Raziskovalce je zanimalo predvsem, kako uspešni so ljudje pri samostojnem reševanju nalog in kako dolgo vztrajajo, ko naletijo na težavo.
Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini:
- prva skupina je naloge reševala samostojno,
- druga skupina pa je imela približno 10 minut na voljo pomočnika z umetno inteligenco, ki jim je bil nato za zadnje tri naloge testa odvzet.
Učinek se je pokazal že po desetih minutah
Prva skupina je ob pomoči umetne inteligence sprva dosegala boljše rezultate kot druga skupina, ki je naloge reševala samostojno. Ko pa so raziskovalci udeležencem pomoč umetne inteligence po 10 minutah odvzeli, se je njihova uspešnost občutno zmanjšala.
Ko so morali naloge reševati sami, so bili udeleženci, ki so prej uporabljali umetno inteligenco, približno 20 odstotkov manj uspešni kot skupina brez pomoči. Poleg tega so vprašanja dvakrat pogosteje preskakovali.
“Pomoč umetne inteligence sicer izboljša uspešnost pri reševanju nalog, vendar ima lahko tudi pomembne posledice za naše kognitivne sposobnosti. Že po desetih minutah uporabe so udeleženci, ki so ostali brez pomoči umetne inteligence, dosegali slabše rezultate in pogosteje obupali kot tisti, ki se nanjo niso zanašali,”
so za New York Post povedali avtorji študije.
Temelji, na katerih gradimo znanje
Naloge iz raziskave, kot sta računanje ulomkov in razumevanje prebranega, se morda zdijo preveč preproste, da bi jim posvečali veliko pozornosti in zato primerne za to, da jih prepustimo umetni inteligenci. Vendar prav te osnovne sposobnosti predstavljajo temelj za razvoj zahtevnejšega matematičnega mišljenja in kritičnega razmišljanja.
Ko znamo sami razumeti informacije, prepoznati vzorce, logično povezovati podatke in poiskati rešitev, lažje presojamo, ali so informacije smiselne in zanesljive, prepoznamo napake ter oblikujemo utemeljene zaključke. To je ključno pri sprejemanju premišljenih odločitev.
Težava morda ni v umetni inteligenci, ampak v tem, kako jo uporabljamo
Raziskava je pokazala tudi, da ni nepomembno, kako umetno inteligenco uporabljamo:
- 61 % udeležencev, ki so uporabljali umetno inteligenco, je navedlo, da so pomočnika z umetno inteligenco prosili za neposredne rešitve nalog.
- 39 % pa jih je umetno inteligenco uporabljalo predvsem za usmerila, pojasnila ali namige.
Udeleženci, ki so umetno inteligenco prosili za neposredne rešitve, so po njenem odvzemu najbolj nazadovali pri reševanju nalog in najpogosteje preskakovali vprašanja. Pri tistih, ki so umetno inteligenco uporabljali predvsem za namige ali pojasnila, pa raziskovalci takšnega upada niso zaznali. Njihovi rezultati so ostali primerljivi s kontrolno skupino.
To nakazuje, da težava ni nujno v sami uporabi umetne inteligence, temveč predvsem v tem, koliko miselnega dela opravi namesto nas.

Umetna inteligenca pomaga najti odgovor, ne nujno razumeti problema
Pogosto imamo občutek, da nekaj razumemo, že samo zato, ker smo prišli do pravega odgovora, tudi če nam je pri tem pomagala umetna inteligenca. A med tem, da poznamo rešitev, in tem, da jo zares razumemo in znamo do nje priti sami, je velika razlika.
Današnji sistemi umetne inteligence so namreč večinoma zasnovani tako, da čim hitreje ponudijo popoln in neposreden odgovor. To je pri vsakodnevnih opravilih učinkovito, vendar lahko pomeni manj priložnosti za samostojno razmišljanje, reševanje problemov in postopno pridobivanje znanja.
Pri učenju je namreč pomemben tudi proces – da sami razmišljamo, se spopademo s težavo, poiščemo pomoč in vztrajamo, dokler ne najdemo rešitve.
Zakaj je vztrajnost tako pomembna?
Ugotovitve raziskave kažejo, da lahko uporaba umetne inteligence močno vpliva na vztrajnost posameznika.
Sposobnost, da vztrajamo in poskušamo najti rešitev tudi takrat, ko je naloga zahtevna je povezana z:
- dolgoročnim učnim uspehom,
- prilagodljivostjo na delovnem mestu in
- sposobnostjo uspešnega spoprijemanja z novimi izzivi.
Zato je pomembno, da nam umetna inteligenca, če jo že uporabljamo, zgolj pomaga pri reševanju nalog, ne pa da namesto nas opravi ves miselni napor.
Ko pomoč umetne inteligence postane vsakodnevna navada
Na portalu New York Post navajajo, da je lani kar 56 % odraslih v ZDA uporabljalo orodja umetne inteligence, pri čemer jih 28 % umetno inteligenco uporablja vsaj enkrat tedensko.
Prav vse pogostejša uporaba umetne inteligence pa skrbi avtorje zgoraj omenjene raziskave. Opozarjajo namreč, da bi se lahko učinki sčasoma kopičili:
“Če že kratkotrajna uporaba povzroči merljive spremembe, so lahko posledice vsakodnevne uporabe umetne inteligence, ki traja več mesecev ali let, precejšnje in jih bo težko odpraviti.”

Najpogostejša vprašanja
Ali umetna inteligenca zmanjšuje naše sposobnosti razmišljanja?
Raziskava kaže, da lahko določeni načini uporabe umetne inteligence vplivajo na samostojno reševanje nalog in vztrajnost. Ne dokazuje pa, da umetna inteligenca na splošno zmanjšuje inteligenco.
Zakaj je samostojno reševanje nalog pomembno?
Ker samostojno reševanje nalog krepi sposobnost logičnega razmišljanja, iskanja rešitev in vztrajanja pri zahtevnih izzivih. Prav te veščine potrebujemo pri učenju, na delovnem mestu, pri reševanju problemov in sprejemanju vsakodnevnih odločitev.
Ali raziskava dokazuje, da umetna inteligenca dolgoročno škoduje možganom?
Ne. Raziskava je pokazala kratkoročne spremembe pri konkretnih nalogah. Avtorji opozarjajo, da bi se učinki pogoste in dolgotrajne uporabe lahko kopičili, vendar tega ta raziskava neposredno ni dokazala.
Viri:
- AI Assistance Reduces Persistence and Hurts Independent Performance. COLM 2026, dostopno na: https://arxiv.org/pdf/2604.04721. Zadnji dostop: oktober 2026.
- How using AI for just 10 minutes can backfire on your brain: ‘Heavy cognitive cost’. New York Post, dostopno na: https://nypost.com/2026/05/28/health/how-using-ai-for-just-10-minutes-can-backfire-on-your-brain/. Zadnji dostop: oktober 2026.



