V nadaljevanju preberite:
- ChatGPT lahko prepozna in odraža čustva, zato lahko uporabnik dobi občutek, da je razumljen.
- Umetna inteligenca lahko pri duševnih stiskah hitro ponudi odgovor, vendar ne razume celotnega konteksta in ne sprašuje dodatnih vprašanj, zato lahko spregleda pomembne okoliščine ali poda neustrezen nasvet.
- ChatGPT za zdaj ne more nadomestiti psihologa ali psihoterapevta. Pri duševni stiski je pomemben pristen človeški stik in strokovna presoja, umetna inteligenca pa je lahko kvečjemu dopolnilna pomoč.
Kaj naredimo, ko nas je strah, ko se počutimo popolnoma sami ali ko ne vemo, kako naprej? Včasih se obrnemo na prijatelja, družinskega člana ali strokovnjaka, vse pogosteje pa ljudje svoje občutke zaupajo umetni inteligenci.
ChatGPT lahko odgovarja mirno, zazna določena čustva in ponudi odziv, ki daje občutek razumevanja. Toda ali je to dovolj, da lahko nadomesti psihologa ali psihoterapevta? O tem v podkastu govori Patrik Senica, psiholog z Območne enote NIJZ Celje, ki sodeluje tudi pri programu To sem jaz.
Umetna inteligenca kot psihološki svetovalec
Umetna inteligenca postaja vse pomembnejši del našega vsakdana. Njena uporaba se širi tudi na področje psihologije, k čemur pomembno prispeva razvoj generativne umetne inteligence, kot je ChatGPT.
Uporabnik lahko sistemu zastavi vprašanje, opiše svoje občutke ali predstavi težavo, umetna inteligenca pa na podlagi podatkov in naučenih vzorcev ustvari odgovor.
Med mladimi je takšna uporaba umetne inteligence vse bolj pogosta, saj jo ne uporabljajo več samo za pridobivanje informacij, ampak tudi kot sogovornika, ki mu lahko zaupajo svoje misli in občutke, pojasnjuje Senica, ki je v svoji magistrski raziskavi preučeval, kako se ChatGPT-4 obnese v vlogi spletnega svetovalca.
Preberite tudi: 12 – letnik v pogovoru z umetno inteligenco raje kot s sovrstnikom?
Kaj se zgodi, ko umetna inteligenca odgovarja na stiske mladih?
V raziskavi je Senica uporabil vprašanja mladih, objavljena v spletni svetovalnici programa To sem jaz, na katera so odgovorili psihologi. Vprašanja je nato še klepetalniku ChatGPT-4 in njegove odgovore primerjal z odgovori psihologov.
Ugotovitve so bile zelo zanimive. Vsebina odgovorov ChatGPT-4 je bila zelo podobna vsebini odgovorov človeških svetovalcev. Umetna inteligenca je znala prepoznati problem, ponuditi ustrezne informacije in oblikovati odgovor, ki je bil na prvi pogled zelo podoben tistemu, ki bi ga pričakovali od spletnega svetovalca.
Ena od pomembnih pomanjkljivosti umetne inteligence pa se je pokazala pri načinu vodenja pogovora. Medtem ko so človeški svetovalci pogosto postavljali dodatna vprašanja, s katerimi so želeli bolje razumeti mladostnikovo težavo, njegove občutke in okoliščine, je ChatGPT-4 odgovoril že na začetno vprašanje, brez nadaljnjega poglabljanja v posameznikovo situacijo.
ChatGPT zna biti empatičen. Zakaj to še ni dovolj?
Poleg tega, da se umetna inteligenca ne poglobi v posameznikovo situacijo z dodatnimi vprašanji, njegovih pogledov pogosto ne postavi pod vprašaj, ampak jih preveč nekritično sprejme:
“Svetovalci so v moji raziskavi večkrat opomnili svetovanca na to, da je včasih treba sprejeti odgovornost za svoja dejanja in ga opozorili na določene napake, ki jih je počel. Ali pa so ga vsaj opomnili, naj razmisli o tem, če morda on ne dela prav […] Umetna inteligenca je v večini primerov samo ponujala rešitve. Ni bila dovolj kritična.”
Poleg tega so v raziskavi pravi svetovalci večkrat izrazili zaupanje oziroma potrjevali svetovančevo doživljanje z besedami: “Verjamem ti, da se tako počutiš ob tej situaciji.” Tega umetna inteligenca v času raziskave (op.a. 2024) ni počela, čeprav je tudi to pomemben element pri vzpostavljanju dobrega odnosa.
Zakaj se mladi obračajo na ChatGPT?
Umetna inteligenca ima pri psihološki podpori nekatere prednosti, zaradi katerih se nanjo zanaša vse več mladih. Senica izpostavlja naslednje:
- ChatGPT-4 se zelo dobro odziva na čustva: Čustva ustrezno reflektira ter jih upošteva pri oblikovanju odgovorov, pri čemer uporablja empatičen in čustveno obarvan jezik. To lahko prispeva k občutku razumljenosti in čustvene podpore.
- Finančna dostopnost: Umetna inteligenca je v primerjavi s psihoterapijo oziroma strokovnim svetovanjem finančno precej bolj dostopna, kar je še posebej pomembno za mlade, ki imajo pogosto omejena lastna finančna sredstva.
- Dostopnost ne glede na čas in kraj: Umetna inteligenca je uporabniku na voljo kadarkoli – podnevi ali ponoči, tudi takrat, ko strokovni svetovalec ni dosegljiv. To je lahko še posebej pomembno za mlade iz manjših krajev, kjer je dostop do psihološke pomoči pogosto bolj omejen.
- Konsistentnost: Za razliko od človeka se ChatGPT ne utrudi, ne naveliča, ni časovno omejen in nima slabega dne, ki bi lahko vplival na način svetovanja. Odgovori so zato bolj konsistentni.
Kljub tem prednostim Senica opozarja, da umetna inteligenca še ni primerno nadomestilo za strokovno psihološko pomoč.
Ključne omejitve umetne inteligence
Kljub številnim prednostim uporaba umetne inteligence na področju psihologije prinaša pomembne omejitve in tveganja. Mednje sodijo:
- Ranljivost ljudi v stiski: Prav posameznik, ki pomoč najbolj potrebuje, je lahko zaradi duševne stiske najmanj sposoben kritično presoditi odgovor umetne inteligence. Prepričljiv nasvet lahko sprejme kot pravilen in zanesljiv, četudi temu ni tako.
- Vprašanje odgovornosti: Če je svetovanje neustrezno in uporabniku škodi, se pojavlja vprašanje, kdo je za takšen izid odgovoren.
- Varovanje osebnih podatkov: V pogovoru z umetno inteligenco lahko uporabnik deli zelo osebne in občutljive informacije. Pomembno je, da razumemo, kako se osebni podatki zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in uporabljajo.
Morda vas zanima: Polovica odgovorov umetne inteligence o zdravju je netočnih
Kaj pa diagnostika duševnih motenj?
Dosedanje raziskave kažejo, da je umetna inteligenca precej uspešna pri postavljanju diagnoz. Iz opisa težav lahko prepozna značilne simptome in vzorce ter jih poveže z možnimi diagnozami.
Pozor: Diagnoza duševne motnje zahteva celostno strokovno presojo in razumevanje kliničnega konteksta. Umetna inteligenca je lahko pri tem procesu koristna podpora, nikakor pa ne sme biti nadomestilo za mnenje psihologa, psihiatra ali drugega usposobljenega strokovnjaka.
Ali lahko ChatGPT nadomesti psihologa?
Za zdaj umetna inteligenca še ne more nadomestiti pristnega človeškega stika. Kot pravi Senica:
“Lahko rečem, da zaenkrat umetna inteligenca še ni tam, da bi lahko nadomestila tisti pristen človeški kontakt, ki ga lahko dobiš samo tako ena na ena, iz oči v oči, s pravo osebo.”
Hkrati poudarja, da se tovrstna tehnologija razvija zelo hitro in je težko napovedati, kaj bo zmogla čez nekaj mesecev, kaj šele čez nekaj let. Generativna umetna inteligenca namreč ni več omejena zgolj na pisanje odgovorov. Razvijajo se sistemi, ki lahko komunicirajo z glasom, analizirajo različne oblike podatkov in ustvarijo zelo realistično vizualno podobo sogovornika:
“Če je nekomu dovolj že spletno svetovanje s pravim psihoterapevtom, zakaj potem čez nekaj let ne bi imel videoklica s spletnim svetovalcem, ki je videti kot prava oseba, v ozadju pa ga poganja umetna inteligenca?”
Umetna inteligenca naj bo pomoč, ne nadomestilo za človeka
Kljub temu svetuje, naj se posameznik v stiski najprej obrne na resnične ljudi, ki mu lahko ponudijo oporo.
Prvi vir pomoči naj bodo bližnji, sledijo pa različne oblike strokovne pomoči, ki so v Sloveniji dostopne tako mladostnikom kot odraslim:
“Umetno inteligenco bi za zdaj prihranil za res skrajni izhod v sili, pa še takrat bi jo uporabljal zelo previdno,” zaključuje Senica.
Epizodo podkasta NIJZ o uporabi umetne inteligence v psihologiji, v kateri gostuje Patrik Senica, si lahko ogledate tukaj:
Najpogostejša vprašanja
Ali lahko ChatGPT nadomesti psihologa?
Ne. Lahko pomaga pri razumevanju občutkov in ponudi informacije, vendar ne more nadomestiti celostne strokovne obravnave in človeškega odnosa.
Zakaj se ljudje za duševno podporo obračajo na ChatGPT?
Ker je hitro in enostavno dostopen, pogosto cenovno ugodnejši od strokovne pomoči ter na voljo 24 ur na dan. Uporabniku omogoča, da svoje občutke izrazi brez strahu pred obsojanjem, hkrati pa se lahko na njegove čustvene stiske odzove empatično in mu ponudi osnovne informacije ali predloge za soočanje s težavami.
Ali je varno umetni inteligenci zaupati osebne težave?
Pri deljenju zelo občutljivih osebnih podatkov je potrebna previdnost. Uporabnik mora razumeti, kako se podatki v uporabljeni storitvi zbirajo, obdelujejo in shranjujejo.
Viri:
- Podcast NIJZ – Ali lahko AI nadomesti psihološkega svetovalca in psihoterapevta. Nacionalni inštitut za javno zdravje YouTube kanal, dostopno na: https://youtu.be/QI40Td4qUZo?si=gOv2KNkKl5PgZfWW. Zadnji dostop: september 2026.
