V nadaljevanju preberite:
- V vodi moramo vedno paziti na varnost, še posebej pri otrocih, ki potrebujejo stalen nadzor.
- Izogibati se moramo nevarnim ravnanjem, kot so uživanje alkohola, skoki v neznano vodo in neupoštevanje tokov.
- Ob nesreči je nujno, da čim prej pokličemo pomoč.
V vročih poletnih dneh mnogi ohladitev iščemo ob vodi – na morju, ob jezerih, rekah ali na bazenu. V sproščenem in brezskrbnem vzdušju pa pogosto pozabimo na previdnost, zaradi česar se lahko hitro zgodi nesreča.
Specialistka javnega zdravja, dr. Mateja Rok Simon z NIJZ v okviru projekta Fletno poletno z NIJZ opozarja, da se ob vodi vsako leto zgodijo številne nesreče, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z osnovnimi varnostnimi ukrepi in večjo pozornostjo.
Otroci so najbolj ranljiva skupina
Utopitve otrok predstavljajo eno največjih nevarnosti pri kopanju. Pri preprečevanju tovrstnih nesreč je ključnega pomena, da otroka stalno opazujemo in nadzorujemo.
Rok Simon opozarja, da pri majhnem otroku to ni dovolj. Majhni otroci morajo biti v bližini vode ves čas na dosegu roke odrasle osebe. Še posebej na naravnih kopališčih, kot so morje, jezera in ribniki, so razmere lahko nepredvidljive – preseneti nas lahko val, tokovi, ali nenadna globina, zaradi katere otrok izgubi tla pod nogami.
Simonova dodaja, da naj tudi starejši otroci, tudi če so dobri plavalci, v bazenih in na naravnih kopališčih plavajo le v spremstvu odrasle osebe. Plavanje v paru ali družbi pa se priporoča tudi odraslim, saj je v primeru težav ključna hitra pomoč druge osebe.

Strokovnjakinja opozarja: Napihljivi pripomočki za plavanje sami po sebi ne zagotavljajo zaščite pred utopitvijo, zato mora biti otrok vedno pod nadzorom odrasle osebe, ki zna plavati in lahko ukrepa ob nevarnosti. Hkrati poudarja, da ti pripomočki ne morejo nadomestiti rešilnega jopiča, ki je za otroke na plovilih obvezen ne glede na velikost plovila.
Previdno pri skokih v vodo
Pri skokih v vodo se zgodi ogromno nesreč. Pred skokom je zato nujno preveriti globino vode in dno, saj so pod gladino lahko skale, veje ali druge ovire. Priporočljivo je, da je voda vsaj dvakrat globlja od višine skakalca.
Posebno previdnost zahteva tudi nenaden skok v hladno vodo po izpostavljenosti vročini, saj je nenadna sprememba temperature lahko velik šok za telo:
“Ko pregreti skočimo v hladno vodo, se žile v trenutku skrčijo, to poviša krni tlak in lahko tako preobremeni srce. Zato je bolje, da gremo v vodo počasi in se zmočimo postopoma, še posebej v začetku kopalne sezone, ko je voda bolj hladna,” svetuje Rok Simon.

Možni zapleti med plavanjem
V vodi lahko pride do različnih zapletov, kot so mišični krči, utrujenost ali panični napad, kar plavalcu močno oteži gibanje in poveča tveganje za nesrečo.
Strokovnjakinja pojasnjuje, da je v primeru krča, utrujenosti ali panike najvarneje, da se plavalec obrne na hrbet in mirno lebdi, dokler si ne spočije ali težava ne mine. Potem naj mirno odplava nazaj do obale.
Med plavanjem nas lahko zajame tudi vodni tok. Ključnega pomena je, da ne plavamo proti toku, saj se tako hitreje izčrpamo. Namesto tega plavamo vzporedno z obalo, dokler ne najdemo varne poti iz vode.
Alkohol, hrana in kopanje
Varnost ob vodi ni odvisna le od izkušenj plavalca ali vrste kopališča, temveč tudi od vsakodnevnih navad, ki jih pogosto sploh ne povezujemo z nevarnostjo. Med njimi imata pomembno vlogo tako uživanje alkohola kot tudi prehranjevanje pred plavanjem.
Alkohol dokazano bistveno poveča tveganje za utopitev, saj poslabša presojo, koordinacijo in reakcijski čas, zato kopanje po pitju alkohola ni varno.
Po drugi strani pa je prepričanje, da je kopanje po jedi nevarno, mit. Kljub temu pa se za boljše počutje med plavanjem priporoča, da telesu omogočimo čas za prebavljanje hrane in eno do dve uri pred intenzivno vadbo v vodi ne jemo.

Nevarnost nevihte
Poletne nevihte so zelo nepredvidljive in lahko se zgodi, da nas ena ujame med kopanjem. Rok Simonova opozarja, da moramo vodo ob pojavu nevihte takoj zapustiti in poiskati varno zavetje, najbolje v hiši ali vozilu.
Strele, grmenje, močan veter, hiter padec zunanje temperature in drugi pojavi, ki spremljajo nevihte, lahko predstavljajo resno nevarnost za naše zdravje.
Kako ukrepati ob nesreči?
Če opazimo, da se nekdo utaplja, dr. Mateja Rok Simon svetuje naslednje ukrepe:
- Kadar se nekdo utaplja, ne skočimo takoj za njim v vodo.
- Če je oseba blizu obale, ji skušamo najprej pomagati s kopnega – ponudimo ji palico, vejo, kos oblačila ali drug plavajoč predmet. Če to ni mogoče ali če ne znamo dobro plavati, čim prej pokličemo številko 112.
- V vodo za utapljajočim skočimo le, če smo izkušeni plavalci. Približamo se mu od zadaj, saj nas lahko v paniki, če pridemo od spredaj, močno zagrabi, nam s tem onemogoči plavanje in nas lahko celo utopi.
- Ko se utapljajoči utrudi, ga zgrabimo, najbolje za obleko ali za vrat in ga zvlečemo iz vode tako, da ima obraz obrnjen navzgor nad vodo.
- Preverimo dihanje in bitje srca in po potrebi takoj začnemo s temeljnimi postopki oživljanja. Z oživljanjem nadaljujemo toliko časa, dokler ne pridejo reševalci.
- Vsak, ki je vdihnil vodo, potrebuje zdravniški pregled, tudi če se počuti dobro, saj se lahko pljučni zapleti pojavijo pozneje.
Varnost kot osnova zabave: Strokovnjakinja poudarja, da je pred dopustom priporočljivo obnoviti znanje prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja, saj lahko prav pravočasna pomoč do prihoda reševalcev nekomu reši življenje.
Najpogostejša vprašanja
Kako najbolje preprečimo utopitev otrok?
Z neprekinjenim nadzorom odrasle osebe. Otrok mora biti v vodi ali ob njej vedno na dosegu roke. Napihljivi pripomočki ne nadomestijo nadzora ali rešilnega jopiča.
Je plavanje po jedi nevarno in kako vpliva alkohol?
Plavanje po jedi ni nevarno, je pa priporočljivo počakati 1–2 uri, pri večjih obrokih še dlje. Alkohol pa dokazano poveča tveganje, ker slabša presojo in reakcije.
Kako ukrepamo, če nekdo zaide v težave v vodi?
Najprej poskrbimo za lastno varnost. Pomagamo s kopnega, če je mogoče, v vodo gremo le, če smo zelo dobri plavalci. Osebo spravimo iz vode, preverimo dihanje in po potrebi začnemo oživljanje ter pokličemo 112.

Viri:
- Dr. Mateja Rok Simon: Pred dopustom velja obnoviti znanje prve pomoči. Fletno poletno z NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/mediji/fletno-poletno-z-nijz/. Zadnji dostop: junij 2026.



