Jeste enako, trebuh pa je vse večji? Ginekologinja pojasnjuje, zakaj

“Zelo pogosto mi pacientke povedo, da se številka na tehtnici še ni spremenila, kavbojk pa ne morejo več zapeti,” pripoveduje izr. prof. dr. Emilia Huvinen, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva z Univerze v Helsinkih.

Spreminja se oblika telesa, ženske pa imajo občutek, da niso več podobne sebi. S finsko strokovnjakinjo, ki se pri svojem kliničnem in raziskovalnem delu posveča zdravju žensk ter debelosti, smo se pogovarjali o tem, kaj se v tem obdobju v resnici dogaja s telesom.

Njeno sporočilo ženskam je jasno: spremembe imajo biološko ozadje, pomoč pa si zaslužijo tudi takrat, ko je njihova telesna teža v običajnem razponu.

Zakaj se telo v perimenopavzi in menopavzi spremeni, čeprav jeste enako?

Spremembe so posledica prepleta naravnega staranja, upadanja estrogena in spremljajočih simptomov prehodnih let. Po besedah dr. Huvinen vsi ti dejavniki močno vplivajo drug na drugega. Leta prinašajo postopno zmanjševanje mišične mase in znižanje ravni spontane telesne dejavnosti. Pri ženskah pa ta proces še dodatno pospeši upadanje estrogena.

Sogovornica opozarja tudi na presnovne spremembe: telo postane manj občutljivo za inzulin, hormon, ki uravnava krvni sladkor, poslabšajo pa se lahko tudi vrednosti holesterola. Skupaj z izgubo mišične mase in spremembami telesne dejavnosti ti procesi prispevajo k manjši porabi energije ter večjemu tveganju za presnovne in srčno-žilne bolezni.

“Ko tem biološkim spremembam dodamo še simptome menopavze, je to tako, kot bi prilili olje na ogenj,” ponazarja ginekologinja. Pomanjkanje spanja je povezano z večjim tveganjem za debelost, bolečine v sklepih in mišicah pa lahko otežijo gibanje.

Zakaj se maščoba začne kopičiti okoli trebuha?

Ko estrogen upada, se spremeni razmerje med estrogenom in testosteronom. Dr. Huvinen pojasnjuje, da je to eden od dejavnikov, ki prispevajo h kopičenju maščobe v predelu trebuha, kar je za to obdobje značilno. Pomembna je tudi občutljivost za inzulin. Inzulinska odpornost je povezana s kopičenjem maščobe v trebušnem predelu in večjim presnovnim tveganjem.

Zato skoraj nespremenjena telesna teža še ne pomeni, da se v telesu nič ne dogaja. Spreminjata se lahko telesna sestava in razporeditev maščobe, kar ženske včasih prej opazijo pri oblačilih kot na tehtnici.

Zakaj je visceralna maščoba pomembna za zdravje?

Visceralna maščoba se kopiči v trebušni votlini okoli notranjih organov. Kot pojasnjuje sogovornica, je povezana z vnetnimi procesi in signali, ki lahko neugodno vplivajo na presnovo. Povezana je tudi z inzulinsko odpornostjo, povišanim krvnim sladkorjem in večjim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 ter srčno-žilnimi boleznimi. Pri oceni tveganja je zato pomembno, kje se maščoba kopiči, in ne le, koliko kilogramov pokaže tehtnica.

Kaj spremljati poleg kilogramov?

“Vedno potrebujemo celosten pogled. Ni ene same meritve, ki bi nam povedala vse,” poudarja dr. Huvinen. Poleg teže je smiselno spremljati obseg pasu v razmerju do telesne višine, ITM in, kadar je mogoče, telesno sestavo.

• Indeks telesne mase (ITM) je uporaben začetni kazalnik, vendar sam ne pokaže telesne sestave, razporeditve maščobe ali celotnega zdravstvenega tveganja. Če začne naraščati, je to po besedah sogovornice dober razlog za širšo oceno zdravstvenega stanja.
• Razmerje med obsegom pasu in telesno višino je posredni kazalnik kopičenja maščobe v trebušnem predelu.
• Ocena telesne sestave, kadar je na voljo, lahko pomaga pri spremljanju mišične mase in njenih sprememb skozi čas.

Praktično vodilo iz smernic NICE je, da je obseg pasu manjši od polovice telesne višine. Smernice pri odraslih z ITM pod 35 priporočajo uporabo razmerja med obsegom pasu in višino skupaj z ITM. To je pripomoček za oceno tveganja, ne samostojna diagnoza.

Kako na težo v perimenopavzi vplivajo spanje, stres in vročinski oblivi?

Slab spanec, stres in vročinski oblivi se lahko prepletajo ter vplivajo na počutje in presnovno zdravje. Zelo močni vročinski oblivi so po besedah dr. Huvinen povezani z večjim tveganjem za presnovne in srčno-žilne bolezni. Slab spanec pa lahko vpliva na uravnavanje apetita, poveča lakoto in željo po sladki ter mastni hrani. Če se pridružijo bolečine in utrujenost, postane tudi redno gibanje težje.

Sogovornica opozarja še na povezavo med stresom, kortizolom, pridobivanjem telesne teže in inzulinsko odpornostjo. Stres v perimenopavzi pa ni povezan le s hormoni.

Ženske v tem obdobju pogosto usklajujejo zahtevno delo, skrb za otroke in pomoč starajočim se staršem. Nekatere se soočajo tudi z ločitvijo, odhodom otrok od doma ali izgubo staršev. “V življenju se dogaja zelo veliko,” pravi. Iskanje ravnovesja med stresom in okrevanjem je po njenem eden najtežjih, a tudi ključnih izzivov tega obdobja.

Ko trud s prehrano in gibanjem ne daje več rezultatov

Mnoge ženske v tem obdobju opazijo, da ustaljene navade, ki so v preteklosti delovale za vzdrževanje teže, nenadoma ne prinašajo več rezultatov. Kljub trudu in spremembam življenjskega sloga teža narašča ali pa se maščoba še naprej kopiči. Sogovornica opozarja, da vzrok pogosto ni v pomanjkanju volje, temveč v porušenem biološkem ravnovesju, saj telo pod vplivom hormonov in presnove aktivno brani pridobljeno maščobo.

Kdaj spremembe življenjskega sloga niso dovolj?

Zdrav življenjski slog ostaja temelj uravnavanja telesne teže. Toda ko se razvije debelost, dr. Huvinen poudarja, da gre za kronično bolezen z biološkimi dejavniki v ozadju, ki zahteva celostni medicinski pristop.

“Telo uravnava težo, tako kot uravnava krvni sladkor, temperaturo ali krvni tlak,” pojasnjuje. Za lažjo razlago sogovornica uporablja primerjavo s “termostatom za telesno težo”. Kadar je ta termostat nastavljen previsoko, telo nasprotuje zmanjševanju teže.

Zdravila pri ustrezno izbranih bolnikih pomagajo vplivati na biološke mehanizme uravnavanja telesne teže in tako podprejo učinke prehranskih ukrepov ter telesne dejavnosti. Poudarja tudi, da imajo ljudje, ki pridejo k njej po pomoč, pogosto za seboj že številne poskuse hujšanja. Razumevanje biološkega ozadja je zato pomembno tudi za zmanjševanje občutkov krivde.

Komu so zdravila namenjena?

Pri nekaterih zdravilih, odobrenih v EU za uravnavanje telesne teže, so merila za zdravljenje odraslih:

• ITM najmanj 30 kg/m² ali
• ITM najmanj 27 kg/m² ob vsaj eni pridruženi težavi, povezani s telesno težo, denimo povišanem krvnem tlaku, prediabetesu oziroma sladkorni bolezni tipa 2, motnjah maščob v krvi, obstruktivni apneji v spanju ali srčno-žilni bolezni.

Zdravljenje dopolnjuje prehranske ukrepe in telesno dejavnost, o primernosti posameznega zdravila pa presodi zdravnik. Merila so odvisna od odobrenih indikacij posameznega zdravila. Kot poudarja sogovornica, takšno zdravljenje ni namenjeno izgubi nekaj kilogramov, temveč zdravljenju debelosti oziroma čezmerne telesne teže s pridruženimi zdravstvenimi težavami.

Kakšni so realni cilji zdravljenja?

Dr. Huvinen pravi, da ji pacienti pogosto ne govorijo najprej o številu kilogramov, temveč o kakovosti življenja. Želijo se igrati z vnuki, priti po stopnicah brez zadihanosti, zmanjšati tveganje za sladkorno bolezen ali se znova počutiti kot oni sami. Nekateri si želijo tudi manj nenehnih misli o hrani, ki jih v angleščini označujejo z izrazom »food noise«.

“Pomembno je, da so to posameznikovi lastni cilji,” poudarja. Cilji zdravljenja se zato ne omejujejo na doseganje ITM v običajnem razponu, temveč morajo upoštevati posameznikovo zdravje, potrebe in želje. Cilji se lahko med zdravljenjem spreminjajo. Enako zdravljenje ne ustreza vsakomur, zato je ključno redno spremljanje pri zdravniku.

Pomoč si zaslužite, ko začutite, da ne zmorete več same

Po besedah dr. Huvinen je pravi trenutek za posvet s strokovnjakom takrat, ko ženska začuti, da ne zmore več sama – ne glede na to, ali se spopada s težo, stresom, depresivnim razpoloženjem, vročinskimi oblivi ali nihanjem krvnega sladkorja. Pomoč si zasluži ne glede na telesno težo, obliko telesa ali obseg pasu.

Za to, da gremo skozi to obdobje brez pomoči, hormonov ali zdravil, na koncu ne dobimo krone. Krono bi morale dati vsaki ženski, ki je dovolj pogumna, da prosi za pomoč.

— izr. prof. dr. Emilia Huvinen, dr. med.

Za konec ženskam v tem življenjskem obdobju polaga na srce: “Vaša supermoč je, da poznate sebe. Prepoznajte svoje težave, naj bodo povezane s spanjem, stresom, težo ali vročinskimi oblivi, in poiščite pomoč.”