“Škatlice so originalne, tudi zapečatene, isti proizvajalec kot pri nas, edina razlika je v napisih in predvsem v ceni.” Tako naša bralka razlaga o praksi, da ji zdravila iz službenih potovanj, predvsem iz držav bivše Jugoslavije, prinaša prijateljica – ker so tam pač mnogo cenejša.
Gre tako za zdravila, ki so pri nas na voljo brez recepta, kot za zdravila na recept, med njimi za protibolečinska zdravila, diuretike in celo antibiotike. “Tudi iz Azije mi je že prinesla močnejše antihistaminike in antibiotične kreme,” pripoveduje.
Kje je past pri zdravilih iz tujine?
“Pri zdravilih na recept mora o primernosti uporabe zdravila za posameznega pacienta odločiti zdravnik, kajti pacient nima ustreznega znanja (in opreme) za diagnosticiranje svoje bolezni in presojo o primernosti uporabe določenega zdravila. Ob nenadzorovani uporabi lahko namreč predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi,” opozarjajo pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Posamezniki, ki jemljejo oziroma uporabljajo tako pridobljena zdravila po lastni presoji, so zato lahko nenamerno izpostavljeni farmakološko močno delujoči snovi, neustreznemu (lahko bistveno prevelikemu) odmerjanju, škodljivim interakcijam in neželenim učinkom, še dodajajo.
Posebej so ogrožene ranljive skupine, kot so otroci, starejši, nosečnice, doječe matere in osebe s pridruženimi ali kroničnimi boleznimi. “Poleg tega obstaja možnost, da simptomatsko zdravljenje z neustreznim zdravilom zakrije klinično sliko bolezni, podaljša čas do postavitve pravilne diagnoze, podaljša čas zdravljenja in zmanjša možnost uspešnejšega zdravljenja, kar je pri resnih bolezenskih stanjih lahko zelo nevarno,” so jasni pri JAZMP.
So zdravila iz tujine enako strogo nadzorovana?
Toda tveganje ni povezano le s tem, ali ste zdravilo uporabljali brez posveta z zdravnikom. Pri zdravilih, kupljenih v tujini, je pomembno tudi, po kakšnih pravilih so bila odobrena, proizvedena in nadzorovana. Regulativni standardi namreč niso povsod enaki.
Sistem odobritve zdravil v Evropski uniji poteka v skladu z zakonodajo Evropske unije 1 ter z nacionalno zakonodajo posameznih držav članic – v Sloveniji področje zdravil ureja Zakon o zdravilih2 skupaj s podzakonskimi predpisi.
Tudi zdravila, ki so odobrena zunaj Evropske unije, morajo biti v državah, kjer so na voljo, skladna z veljavnimi nacionalnimi predpisi s področja zdravil, dodajajo sogovorniki. Vseeno pa naši regulatorji opozarjajo:
V državah, kjer so regulativni standardi nižji od tistih, ki jih določa Evropska unija, nakup zdravil odsvetujemo, saj morda ni zadostnih dokazov o kakovosti, varnosti in/ali učinkovitosti.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.
V Evropi dodaten sistem kontrole kakovosti zdravil
“Evropska komisija in Svet Evrope sta 26. maja 1994 vzpostavila mrežo uradnih kontrolnih laboratorijev za zdravila (OMCL, Official Medicines Control Laboratories), ki podpirajo pristojne regulatorne organe pri nadzoru kakovosti zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki so na voljo na trgu. Kot neodvisne institucije, ki delujejo ločeno od proizvajalcev in zato brez nasprotja interesov, izvajajo preskušanje teh zdravil ter preverjajo njihovo skladnost z odobrenimi specifikacijami in zahtevami glede kakovosti, varnosti in učinkovitosti,” pojasnjujejo naši regulatorji.
OMCL izvaja testiranje zdravil pred njihovim prihodom na trg ali po njihovem prihodu na trg kot del uradnega nadzora kakovosti zdravil, še pojasnjujejo na JAZMP.
Nakup zdravila v tujini z receptom
Pomembno pa je razlikovati med nakupom zdravil v tujini na lastno pest in primerom, ko se po zdravilo čez mejo odpravite z receptom, ki vam ga je predpisal vaš zdravnik. Zanj boste sicer morali plačati, na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) pa vam bodo strošek zdravila (ne pa tudi strošek prevoza) povrnili.
Na ZZZS pojasnjujejo, da najpogosteje izvedejo povračilo stroškov za nakup zdravil v tujini za zdravila, ki so razvrščena na listo zdravil, ki jih zaradi motene oskrbe začasno ni mogoče dobiti v slovenskih lekarnah, zato je potreben nakup s strani zavarovanca v tujini. “V takih primerih mora biti zdravilo predpisano na zelen papirnat recept s splošnim imenom in jakostjo (npr. atomoksetin 10 mg) ali pa z lastniškim imenom in jakostjo (npr. Attoxem 10mg), kot je razvrščeno na listo zdravil. V takih primerih ZZZS povrne ceno zdravila na računu, izdanem v tujini,” dodajajo.
ZZZS na leto izvede približno 1.800 takšnih povračil.
Prav tako lahko uveljavljate povračila za zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik v tujini, če ste pravico uveljavljali na podlagi evropske kartice, še spomnijo sogovorniki. Več o pravicah evropske kartice, tako o storitvah kot zdravilih, smo sicer pisali v tem članku.
Viri:
1 Direktiva 2001/83/ES, Uredba (ES) št. 726/2004 in Uredba (EU) 2019/6
