Na trgu je danes velika izbira zdravil in prehranskih dopolnil, ki so si lahko po videzu, obliki in celo sestavi podobni, vendar se bistveno razlikujejo po namenu uporabe, učinkovitosti in stopnji nadzora kakovosti.
V prispevku farmacevt Bojan Madjar, mag. farm. spec., nacionalni koordinator projekta “Vprašaj o svojem zdravilu” pri Lekarniški zbornici Slovenije, izpostavlja najpogostejše zmote in napake pri uporabi zdravil in prehranskih dopolnil, ter opozarja, da lahko pomembno vplivajo na varnost in uspešnost zdravljenja.
Ključne razlike na kratko
Prva najpogostejša napaka potrošnikov je, da ne ločijo med zdravili in prehranskimi dopolnili.
“Razlog je razumljiv, saj so prehranska dopolnila pogosto v enakih oblikah kot zdravila – tablete, kapsule, kapljice, praški – prodajajo se tudi v lekarnah, uporabljajo podobno izrazoslovje in so pogosto oglaševana zelo prepričljivo,” piše Madjar, a poudarja, da je poznavanje razlik bistveno za varno uporabo:
- Zdravilo je namenjeno zdravljenju ali preprečevanju bolezni. Izpolnjevati mora stroge zahteve farmacevtske zakonodaje, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno kakovost, dokazati učinkovitost in varnost, kar pred prihodom na tržišče preverijo tudi pristojni regulatorni organi.
- Prehranska dopolnila pa so živila, ki morajo ustrezati splošni zakonodaji o živilih. Namenjena so zgolj dopolnjevanju prehrane in ne zdravljenju bolezni.
Zdravilo rastlinskega izvora ali prehransko dopolnilo na osnovi rastlin?
Rastlinsko zdravilo in prehransko dopolnilo na osnovi rastlin nista enakovredna izdelka, čeprav lahko vsebujeta isto rastlino. Razlikujeta se lahko v uporabljeni vrsti rastline, delu rastline, vrsti izvlečka, topilu, razmerjih snovi, odmerku, standardizaciji, kakovosti, dokazih o učinkovitosti in opozorilih glede varne uporabe.
Učinek lahko pričakujemo le, če je uporabljen ustrezen del rastline, ustrezna vrsta izvlečka in ustrezen odmerek, pri čemer so ključne sestavine izvlečka opredeljene oziroma standardizirane, učinkovitost pa podprta z ustreznimi dokazi. Pri zdravilu je to zagotovljeno.
Dobro je vedeti: V literaturi o uporabi rastlinskih pripravkov med nosečnostjo so navedeni tudi primeri tveganj, vključno s potencialnimi interakcijami in kontaminacijo izdelkov, na primer s težkimi kovinami. To kaže, da tveganje ne izhaja le iz učinkovine, temveč tudi iz kakovosti in izvora izdelka, ki pri prehranskih dopolnilih ni enako strogo nadzorovan kot pri zdravilih.
Najpogostejše napake potrošnikov
Sogovornik je izpostavil še naslednje zmote, ki lahko vodijo v zmanjšano učinkovitost in varnost zdravljenja ali celo resne zaplete.
1. Ni vse varno, kar je naravno
Mnogi se odločajo za prehranska dopolnila, ker želijo “naravno alternativo” zdravilom. Prepričanje, da so naravni in rastlinski izdelki vedno varni, je med potrošniki še vedno zelo razširjeno, vendar v praksi ne drži. Pogosto se ljudje za te izdelke odločajo zaradi strahu pred neželenimi učinki zdravil ali zaradi vpliva oglaševanja, pri tem pa spregledajo, da tudi naravna dopolnila niso brez tveganj.
Primer iz prakse: rdeči riž in statini
Madjar kot primer navaja prehransko dopolnilo z rdečim rižem, ki vsebuje monakolin K, ki je kemijsko identičen učinkovini lovastatin, ki spada med statine. Čeprav lovastatin v Sloveniji v obliki zdravila ni več v uporabi, so ga nadomestili drugi statini, ki so klinično bolj učinkoviti pri zniževanju holesterola ter dokazano zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne dogodke, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Poleg tega imajo novejši statini praviloma ugodnejši profil interakcij z drugimi zdravili. Ironično se lahko zgodi, da oseba, ki se želi izogniti statinom, kupi izdelek, ki prav tako vsebuje statine, je pa manj kakovosten in predstavlja večje tveganje.
2. Napačna izbira na podlagi oglasov ali priporočil prijateljev
Med najpogostejše napake pri izbiri prehranskih dopolnil in rastlinskih pripravkov sodi nakup izdelkov zgolj na podlagi oglasa, priporočila znanca ali objav na družbenih omrežjih. Takšne odločitve pogosto temeljijo na obljubah o hitrih učinkih, ne pa na preverjenih strokovnih informacijah o varnosti, učinkovitosti in primernosti izdelka za posameznika.
O vlogi farmacevta
Pred samozdravljenjem ali izbiro prehranskega dopolnila se vedno posvetujte s farmacevtom. Ta ni le prodajalec, temveč je predvsem strokovni svetovalec. Njegova vloga je, da preveri, ali je izbira zdravila ali dopolnila za posameznika smiselna in varna. Včasih je najpomembnejši nasvet prav ta, da določenega izdelka ne priporoči, tudi če se v oglasih predstavlja kot zelo učinkovit ali ga je potrošniku priporočil znanec.
3. Podcenjevanje prehranskih dopolnil
Pogosto je prisotno zmotno mnenje, da višja cena pomeni večjo učinkovitost, da več sestavin zagotavlja boljši učinek ali da lahko prehranska dopolnila nadomestijo zdravila. Zmotno in nevarno pa je tudi mišljenje, da prehranska dopolnila in zdravila rastlinskega izvora ne morejo imeti neželenih učinkov.
Poleg tega lahko posredno škodo povzročijo tudi z interakcijami z drugimi zdravili. Vplivajo lahko na presnovo zdravil v jetrih, na prenašalce zdravil, na strjevanje krvi, sedacijo, krvni tlak, krvni sladkor ali hormonsko delovanje. Zaradi kompleksne sestave so njihove interakcije z zdravili težje predvidljive.
Primer iz prakse: šentjaževi otroci
Izraz, ki se je uveljavil v Nemčiji, je nastal na podlagi opažanj nenačrtovanih rojstev s strani uporabnic kontracepcijskih tablet, ki so uporabljale izdelke s šentjanževko. Šentjanževka lahko pospeši presnovo nekaterih zdravil, med drugim tudi hormonov v kontracepcijskih tabletah, zato se lahko njihova učinkovitost zmanjša. Posledica je lahko zmanjšana kontracepcijska zaščita in večje tveganje za nenačrtovano nosečnost.
4. Pomanjkljivo poročanje o zdravilih in dopolnilih
Pogosto se zgodi, da ljudje zdravstvenim delavcem ne povedo, katera zdravila ali dopolnila že jemljejo, kar lahko vpliva na varnost terapije. Zgodi se tudi, da posameznik omeni zdravila, pozabi pa na dopolnila, saj se mu ne zdijo pomembna. Pa so.
“Posvet s farmacevtom je priporočljiv tudi, kadar želen izdelek obljublja hitre rezultate in kadar potrošnik ne razume, kaj izdelek dejansko vsebuje, ter pri sočasni uporabi zdravil na recept, uporabi več zdravil hkrati, kroničnih boleznih, nosečnosti in dojenju, uporabi pri otrocih ali starejših, boleznih jeter ali ledvic, pred operativnimi posegi, prisotnosti alergij ali kadar se dopolnilo uporablja z namenom zdravljenja bolezni,” piše Bojan Madjar.
Primer iz prakse: nepreverjeni rastlinski pripravki
Pred približno 10 leti je bolnik z rakom poleg predpisane terapije začel jemati zeliščni pripravek z domnevnim protirakavim učinkom, katerega sestave sogovornik ne pozna, saj izdelek ni bil na voljo v lekarni. Po določenem času so laboratorijske preiskave pokazale izrazito povišane jetrne encime. Ker je bilo treba zaradi varnosti onkološko zdravljenje prekiniti oziroma odložiti, se je zdravljenje pomembno zapletlo. Primer kaže, kako tvegana je lahko uporaba nepreverjenih pripravkov ob resni bolezni, zlasti kadar zdravstveni delavci ne poznajo njihove sestave.
5. Predolgo samozdravljenje ali napačna uporaba zdravil
Zdravila brez recepta so ob pravilni uporabi primerna za zdravljenje blažjih in praviloma prehodnih zdravstvenih težav, vendar zahtevajo dosledno upoštevanje navodil za uporabo, priporočenih odmerkov ter pozornost na možne neželene učinke in interakcije z drugimi zdravili.
Med najpogostejše napake pri samozdravljenju sodijo uporaba previsokih odmerkov, predolga uporaba brez strokovnega posveta, sočasna uporaba več izdelkov z enako učinkovino, neupoštevanje kontraindikacij ter podcenjevanje interakcij z zdravili na recept. Pogosta težava je tudi odlašanje z obiskom zdravnika, saj bolniki simptome predolgo poskušajo obvladovati sami.
Farmacevt opozarja: Samozdravljenje je primerno le pri blagih, kratkotrajnih in jasno prepoznavnih težavah, medtem ko je pri hudih ali nenadnih simptomih, nepojasnjeni bolečini, krvavitvah, visoki vročini, hujšanju, težkem dihanju, bolečinah v prsih ali dolgotrajnih težavah nujen strokovni pregled. Če se simptomi kljub samozdravljenju ne izboljšajo v pričakovanem času ali se celo poslabšajo, samozdravljenja ne podaljšujemo, temveč se posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom.
