Vračilo socialne pomoči in njeni prejemniki
To nas država vleče za nos, pa saj je to že od leta 76 jasno, da se naj bi vračalo, sedaj je proračun bolj obremenjen, kot pred leti, jest mislim, da hoče država s tem le spodbudit ljudi, da naj ne vzamejo socialko, ampak da si poiščejo kakršnokoli delo, pa tudi zaščiti se, ker nekateri dobivajo kljub temu da majo 100-200-300.000 evrov vredno nepremičnino, vračal pa bodo določeni, le če bo po smrti pustu za 100-200.000 evrov vredno hišo, se bo prilastila del premoženja, Slovenija se tudi zaveže, da ne bo obremenjevala dedičev, če so tudi oni na finančnem slabšem položaju. Nedopustno in laž je, da nekateri dobivajo kljub temu, da imajo še poleg hiše parcele.
Varstveni dodatek pa po novem se ga vrača, socialna pomoč je samo soc.pomoč,, varstveni dodatek je pa dodatek še poleg penzije…to, dase ga nekateri odpovejo je samo eno, da imajo dovolj za solidno preživetje, penzije 350-400-450 evrov, kaj pa socialna 230 evrov tak nima nobenega prihranka, če ga bi imel bi dobil manjšo socialno.
Ne obremenujte se s tem, ker bomo tudi mi malo mlajši potrebovali nekega dne poleg penzije dodatek, zato vam želim miren, srečen BOŽIČ in veliko zdravja v letu 2012.
Važno je, da je proračun prazen, da se bo ljudem jemalo/plombiralo premoženje, da imamo pa patrije, pa da smo Grčiji dali en kup keša, da … A se sploh splača naštevat?
Naša država se obnaša približno tako, kot da bi klošar na cesti dal svoje nafehtane kovance drugemu klošarju, z ostankom pa bi si šel nabavit jedillni servis namesto kruha.
Bedarija totalna
Vedno več ljudi je nesrečnih in nezadovoljnih…Nekateri zaradi bremen preteklosti, drugi zaradi slabšanja medčloveških odnosov in materijalnega stanja.
Človeštvo še vedno bije bitko za obstanek…Včasih so to počeli z vojskovanjem in osvajalskimi načini..Dandanes pa se to počne z modernim kapitalističnim načinom, kjer s kopičenjem bogastva in denarja pridobivaš na moči in s tem reguliraš usodo tistim, ki pri tem niso najbolj uspešni.
Zato se ne gre za uživanje, ampak za prikrito željo večine tistih nezadovoljnih, da se njihove muke, bolečine, strah in trpljenje čimprej konča.
Točno tako. Zaradi privoščljivo/nevoščljive slovenceljske mentalitete, si naša država tudi lahko privošči takele podlosti, kot je vračilo socialne pomoči.
Pa še slabše bo, tako da veste. Otroške dodatke, pomoči za kosila osnovnošolcem, subvencije za počitnice v Kranjski gori… Vse bomo/boste vračali. Tisti, ki pa vsako leto (na kredit) letijo na Hurgado in Kanarske otoke, bodo pa privoščljivo ploskali. Ne zavedajoč se, da bo sčasoma “srednji sloj” popolnoma izginil. Danes je namreč “srednji sloj” sestavljen iz tistih ljudi, ki so kreditno sposobni. Vse dobrine torej, ki jih imajo, so večinoma pridobljene s posojili, saj so osnovne dobrine tako zverinske drage, da moraš biti oreng bogataš, da jih lahko kupiš s kešem. Situacija v svetu se tako zaostruje, da je vprašanje, koliko od tako zapufanih ljudi bo še zmoglo plačevati obroke posojila. Torej jim bodo počasi rubili. Najprej avtomobile in čolničke, nato vikende, sledijo stanovanja in hiše. Prepad med bogatimi in revnimi se bo poglobil. Najemnine za skromno bivališče v vlažni polkleti na obrobju mesta, severna lega, bodo postale še bolj odurno drage, plače pa še bolj odurno mizerne, če boš sploh blagoslovljen, da boš službo in plačo imel. Tisti, ki bodo zadolženi in ne bodo zmogli plačevati kreditov, bodo prodajali ledvice, da bodo vsaj vnuke odrešili tega pufa, saj se banke ne bodo odpovedale niti centa svojih oderuških obresti. Vem, kakšne klavzule so v kreditnih pogodbah za male podjetnike. Tvoj podpis na dnu je pravzaprav prodaja samega sebe in svojega naraščaja v suženjstvo. Za kaj že? Za par fičnikov, kao malo boljši avto, hišo ki ti zjutraj skuha kavo in super televizijo, kjer lahko sanjariš in gledaš kako uživajo svetovne manekenke in igralci.
Včasih mi ni jasno o čem govorite in kje nekateri živite.. jasno pa je, da je za nekatere življenje še vedno pravljica nikoli jim ni bilo treba za nič trdo delat in se trudit, vse z neba padlo. In taki, jasno, da ne razumejo stiske.
V bistvu ne poznam nikogar, ki bi vsak mesec z užitkom šel na socialno in tam zaprosil za pomoč, še vsakemu se želodec obrača. Išče službo in je ne dobi.. ampak od nečesa mora plačat položnice vsak mesec, nekaj pojest, ker brez tega ne gre, imet obleko, če slučajno dobi kak razgovor, imet za prevoz, za printanje in pošiljanje prošenj.. ampak bog ne daj, da ima družino ane. Nekje v forumu se je tudi našla frajla, ki se odreka svoji mami, ker ji življenje pač ni naklonjeno in je prejemnica socialne pomoči. Lepo nimaš kaj..
Dokler najdeš take patriote si res država lahko privošči marsikaj. Kot, da je v prvi vrsti posameznik kriv, da ni služb in denarja za vse.
Nekateri tudi pišejo, da ima sosed ful bajto, pa avte in je na sociali. In kaj, če je ta sosed zgubil službo in ne najde druge? Si je mogoče hišo zgradil med tem ko je bil na sociali? Dvomim, da.. žalostno je to, da je ta sosed zgradil hišo, z denarjem ki ga je zaslužil z delom. In ko je delal je plačeval vse možne in čudne prispevke.. in ko je izgubil službo, pristal na sociali, da je lahko plačeval položnice, na odločbi ni pisalo, da je to pogodba s hudičem, ni on kriv, da so mu denarno pomoč odobrili.. in glede na to, da nekoč je delal in zaslužil dovolj, da je zgradil hišo in plačeval prispevke in oh in sploh.. bo zdaj država pograbla to hišo, nek zadrgnjen sosed se bo pa nad tem naslajal, ker pač ma predobro bajto in bo zdaj ta sosed celi mastni, ker bo ta hiša šla v maloro po njegovi smrti, ah dajte no, da vas ni sram…
Ja kaj pa je to “sociala”-socialna pomoč? Tisti ki imamo službo plačujemo za življene tistim , ki je nimajo.
In sedaj hočete rečti, da naj mi ki še dobimo plačo, plačujemo življenske stroške nekomu, ki ima stanovanje, hišo..ki si jih je pač pridobil in jih ne želi prodati?
Lepo vas prosim, malo več smisla za realnost bi pa kot odrasli že lahko imeli.
Pomoč pomeni res pomoč nekomu, ki (ne po svoji krivdi!) nima ničesar, ne pa temu, da bi nekateri ohranjali premoženje na račun drugih
ne-socialni čut,
ja kaj pa boš, če izgubiš službo? prodal oz prodala vse svoje premoženje dokler ne dobiš druge službe? Kje boš ta čas? V kolikem času pa misliš, da lahko prodaš hišo? Danes rabiš denar, jutri prodaš hišo ali kako to gre.. in še najbolše da študent, ki konča študij in ne dobi službe napravi samomor ali pa tisti ki izgubi službo, da ne rabi “tvoje” pomoči.
Mogoče tebe lahko preživlja kdo drug.. vsi te sreče nimajo..
V naši državi je žal tako, da je dejansko najbolje, da si daš štrik za
vrat …
Kako lahko nekomu, recimo starši otrokom, nakopljejo dolg, katerega ravno zaradi
razmer, ki vladajo v državi(brezposelnost)ne bodo mogli nikoli vrniti. Torej jim bo
država ukradla verjetno težko prigarano premoženje ali pa denar.
Država namreč krade.
Krade invalidom.
Imamo invalidnega otroka, ki je doslej prejemal 200 in še nekaj€ pokojninskega (invalidskega)
dodatka. Čakamo na odločbo, da nam sporoče kako smo se odločili.
Bomo prejemali omenjeni znesek dalje ali pa ga zavrnemo?
V primeru, da ga bomo obdržali, sin lahko živi še najmanj 30 let in več… kako bo drugi sin, ki sebe in svojo družino težko preživlja ta znesek (višine raje
ne omenjam) vračal????
Vladarji naše državice imajo srečo, da se ljudje skašljamo po raznih forumih, tviterjih in
podobno namesto, da bi šli na ulice in si vzeli svoje pravice. Kar je preveč, je preveč.
Gre za neke vrste nacionalizacijo, premoženja.
In ja, dodatku se bomo odrekli. Kako bo naprej, bomo še videli.Gre za otroka,
ki potrebuje vsakodnevno oskrbo, druge osebe.
Ne nakladajte tisti, ki niste v situaciji.
Rekli smo že, da davkoplačevalci nič ne plačujejo za življenje revežem, pač pa nemarno bogatim. Kaj misliš, od kod se financirajo poslanske plače, odpravnine, falconi in podobna jajca? Ko bi šli tvoji prispevki res za to, za kar so namenjeni, potem se nobenemu ne bi bilo potrebno pritoževati.
Eni nočete dojeti, da smo vsi v isti riti. Tako prejemniki socialne pomoči, kot davkoplačevalci.
Pa izgubi ti službo pri recimo 50-tih letih. Nove ne boš dobil, pa če se na glavo postaviš. Potem pa lahko zamenjaš prigarano hišico za sladek socialni kruhek.
V naši državi je žal tako, da je dejansko najbolje, da si daš štrik za
vrat …
Kako lahko nekomu, recimo starši otrokom, nakopljejo dolg, katerega ravno zaradi
razmer, ki vladajo v državi(brezposelnost)ne bodo mogli nikoli vrniti. Torej jim bo
država ukradla verjetno težko prigarano premoženje ali pa denar.
Država namreč krade.
Krade invalidom.
Imamo invalidnega otroka, ki je doslej prejemal 200 in še nekaj€ pokojninskega (invalidskega)
dodatka. Čakamo na odločbo, da nam sporoče kako smo se odločili.
Bomo prejemali omenjeni znesek dalje ali pa ga zavrnemo?
V primeru, da ga bomo obdržali, sin lahko živi še najmanj 30 let in več… kako bo drugi sin, ki sebe in svojo družino težko preživlja ta znesek (višine raje
ne omenjam) vračal????
Vladarji naše državice imajo srečo, da se ljudje skašljamo po raznih forumih, tviterjih in
podobno namesto, da bi šli na ulice in si vzeli svoje pravice. Kar je preveč, je preveč.
Gre za neke vrste nacionalizacijo, premoženja.
In ja, dodatku se bomo odrekli. Kako bo naprej, bomo še videli.Gre za otroka,
ki potrebuje vsakodnevno oskrbo, druge osebe.
Ne nakladajte tisti, ki niste v situaciji.[/quote]
Žal mi je za vešega invalidneg otroka in hvalabogu vam vsaj država priskoči na pomoč z varstvenim dodatkom, da lahko ta otroko preživi. Dejstvo pa je, da ne razumeš smisla novega zakona: tudi če bo ta otrok prejemal varstveni dodatek 30 ali 50 ali 70 let, mu ne bo treba nič vrniti. In prav tako ne bo moral državi nič vrniti njegov brat. Seveda, če prejemnik varstvenega dodatka nima lastnega premoženja, ki bi ga ob smrti komu zapustil. In če ta vaš invalidni otrok razpolaga z nepremičnino (recimo da ste mu kupili stanovanje, v katerem živi), mu tega stanovanja ni treba prodati, da bi se nekako preživel, ampak mu bo še naprej pomagala država z varstvenim dodatkom. Res pa je, da ko bo umrl, bo to stanovanje od države oz. si bo država iz njege vrednosti najprej poplačala pomoč, ki mu jo je dala, šele kar bo ostalo, pa bodo dobili dediči. In še to samo, če s tem ne bo spravil dedičev v socialno stisko. Če prejemnik pomoči nima premoženja, tudi dediči ne bodo nič vračali. Če pa ima premoženje in ga bi ga dediči radi dedovali, pa naj se odpove socialni pomoči, dediči pa naj mu pomagajo preživeti tako, da mu vsak mesec dodajo toliko, kot bi dobil te socialne pomoči.
Če to ni pravičen sistem, pa res ne vem, kaj je to pravičnosti.
V naši državi je žal tako, da je dejansko najbolje, da si daš štrik za
vrat …
Kako lahko nekomu, recimo starši otrokom, nakopljejo dolg, katerega ravno zaradi
razmer, ki vladajo v državi(brezposelnost)ne bodo mogli nikoli vrniti. Torej jim bo
država ukradla verjetno težko prigarano premoženje ali pa denar.
Država namreč krade.
Krade invalidom.
Imamo invalidnega otroka, ki je doslej prejemal 200 in še nekaj€ pokojninskega (invalidskega)
dodatka. Čakamo na odločbo, da nam sporoče kako smo se odločili.
Bomo prejemali omenjeni znesek dalje ali pa ga zavrnemo?
V primeru, da ga bomo obdržali, sin lahko živi še najmanj 30 let in več… kako bo drugi sin, ki sebe in svojo družino težko preživlja ta znesek (višine raje
ne omenjam) vračal????
Vladarji naše državice imajo srečo, da se ljudje skašljamo po raznih forumih, tviterjih in
podobno namesto, da bi šli na ulice in si vzeli svoje pravice. Kar je preveč, je preveč.
Gre za neke vrste nacionalizacijo, premoženja.
In ja, dodatku se bomo odrekli. Kako bo naprej, bomo še videli.Gre za otroka,
ki potrebuje vsakodnevno oskrbo, druge osebe.
Ne nakladajte tisti, ki niste v situaciji.[/quote]
Žal mi je za vešega invalidneg otroka in hvalabogu vam vsaj država priskoči na pomoč z varstvenim dodatkom, da lahko ta otroko preživi. Dejstvo pa je, da ne razumeš smisla novega zakona: tudi če bo ta otrok prejemal varstveni dodatek 30 ali 50 ali 70 let, mu ne bo treba nič vrniti. In prav tako ne bo moral državi nič vrniti njegov brat. Seveda, če prejemnik varstvenega dodatka nima lastnega premoženja, ki bi ga ob smrti komu zapustil. In če ta vaš invalidni otrok razpolaga z nepremičnino (recimo da ste mu kupili stanovanje, v katerem živi), mu tega stanovanja ni treba prodati, da bi se nekako preživel, ampak mu bo še naprej pomagala država z varstvenim dodatkom. Res pa je, da ko bo umrl, bo to stanovanje od države oz. si bo država iz njege vrednosti najprej poplačala pomoč, ki mu jo je dala, šele kar bo ostalo, pa bodo dobili dediči. In še to samo, če s tem ne bo spravil dedičev v socialno stisko. Če prejemnik pomoči nima premoženja, tudi dediči ne bodo nič vračali. Če pa ima premoženje in ga bi ga dediči radi dedovali, pa naj se odpove socialni pomoči, dediči pa naj mu pomagajo preživeti tako, da mu vsak mesec dodajo toliko, kot bi dobil te socialne pomoči.
Če to ni pravičen sistem, pa res ne vem, kaj je to pravičnosti.[/quote]
Ni pravično. Zakaj? Otroka negujemo sami. Nikoli nismo zahtevali(lahko bi)
dodatka za nego in oskrbo.
Dobiva zgolj navedeno, invalidsko pokojnino.
Imamo hišo, zgrajeno z veliko odrekanja, katero bo čisto na koncu, pobrala
država ali pa bomo živeli, kot je nekdo omenil, klošarsko.
Napisala sem, da čakamo odločbo o tem, da se odločimo, naj pokojnino
prejemamo ali ne.
Otrok res nima, zaenkrat, nobenega premoženja. Tisti hip ko eden od naju,
mož ali jaz zapusti ta svet, ga bo imel. V tem je ves štos in pohlep
naše države. Manipulacija in preračunljivost.
Menda je ,po novem, celo sklenitev darilne pogodbe, kaznivo dejanje. Vse, da ostane državi.
Ne mečite peska v oči. Ljudje razumemo kje tiči zajec. V katerem
grmu.
Edino prav bi bilo, da vse prodamo vendar, kaj potem, kam potem …država že ve, aneda?
Invalidska pokojnina pač ne spada med socialne prejemke in nikomur je ne bo treba vračati.
Če pa bi vaš invalidni sin dobival socialno pomoč, in bi po vaši smrti dobil vašo hišo, bi po njegovi smrti njegovi dediči, ki bi dobili (dedovali) to hišo po njemu, bili dolžni državi vrniti prejeto socialno pomoč (iz dediščine, če je dediščine več, dobijo ostanek, če je dediščine premalo, pa seveda le v okviru te dediščine).
Kaj je tu krivičnega, jaz ne razumem.
Invalidska pokojnina pač ne spada med socialne prejemke in nikomur je ne bo treba vračati.
Če pa bi vaš invalidni sin dobival socialno pomoč, in bi po vaši smrti dobil vašo hišo, bi po njegovi smrti njegovi dediči, ki bi dobili (dedovali) to hišo po njemu, bili dolžni državi vrniti prejeto socialno pomoč (iz dediščine, če je dediščine več, dobijo ostanek, če je dediščine premalo, pa seveda le v okviru te dediščine).
Kaj je tu krivičnega, jaz ne razumem.[/quote]
Ne razumeš zato, ker nočeš razumeti. Razumel boš najkasneje tedaj, ko se bo tebi ali pa tvojim potomcem zgodilo podobno. In to je lahko prej, kot si misliš.
Sevede, pomoč pravemu revežu. je pa pomoč, to je res potrebno.
Še vedno pa ne razumem, zakaj bi pa nekomu, ki ima recimo 3sobno stanovanje vredno 100.000 evro, plačeval podporo samo zato, da bodo njegovi otroci to stanovanje dedovali?
Se ne strinjam!
Pa samo zato, ker je nekdo brez službe še ni rečeno da mu moraš kar vsevprek pomagati, pa tudi, z vsem spoštovanjem, če je nekdo invalid to še ne pomeni, da družini in sorodnikom ni treba pomagati. O tistih ki pa brez sklužbe in premoženja štepajo otroke ki jih morjao na kocnu živeti drugi, pa raje ne bi..
In ne zdje spet ene izjeme in skrajnosti vlečt, govorim o množici tistih, ki si lahko pomagajo, ampak si ne
V življenju sem si vedno vsak evro (tolar) prislužil sam – nikoli mi ni padlo na pamet, da bi kaj od koga čakal.
Moj sosed je bil ob službo – ki – ko jo je izgubil – ni nikoli niti pošteno iskal. Prilagodil se je življenju na sociali, vmes kaj delal na črno, vrtnaril in skrbe za trato, ki je vedno bila brezhibno pokošena.
Njegova žena je imela službo. Oba sta živela ne preveč razkošno – a dobro.
Scuzal je to socialo do daske – zdaj razmišlja o penziji – brez dela pa je sigurno že 20 let.
Se opravičujem – ampak to je navadno parazitstvo.
Kaj, celo življenje bo lepo živel ko prtička na veji?
Ma rubiti je treba hišo in lepo dati nazaj, kar je uspel v 20 letih scuzati.
Prosim vas lepo.
Bi vas res rad vidu pucat skrete, pa pometat ulice ali pobirat smeti, nekaterim to ni težava, ampak večina TEGA NE BO DELAL, zakaj bi? Če se nekdo zadovolji z 160 evri ali 230 evri potem vredu, ampak to je tako malo denarja, da ti zagotavlja samo za čas, ko si se znašel v krizi, poiskat delo za 600 evrov je bolje, kot pa živet s 200 evri.