živi pri mami

višina je 150€

Zakaj bi rad vso preživnino nakazoval otroku?

(Po možnosti bo potem ravno zaradi teh zneskov na njegovem računu padel v nižji razred pri štipendiji, hvala lepa potem za tako uslugo).

štipendije nima

Zakaj pa rabi otrok 150€ na mesec, če živi pri mami? Stroške za otroka bo pa mama vse iz svojega dela plačevala?

saj se šola v drugem kraju in domu za učence je

In dijaško dom si plačuje sam?

Jaz imam otroka v dijaškem domu. Približni stroški (na hitro):

za šolanje mojega otroka v tem letu približno:
– dijaški dom 208 €
– mesečna za 10 voženj 20€
– urbana 10€ (za Ljubljano, ne vem, kje je v šoli tvoj otrok oz. kako daleč od DD je šola)
– šolske potrebščine 250€ cca poleti (+ še kaj med letom)
– malica v šoli, če jo otrok je (moja jo ima, ker ima pouk dolgo in ima kosilo včasih šele ob 16h, 17h) – odvisno od tega, koliko malic naroči v določenem mesecu
– izleti, kulturni dnevi, vstopnine,…. cca. 100€ letno
– šola v naravi cca. 350€ (z vsem, kar vzame zraven)
– ekskurzija 250€ (mi smo se odločili, da naša ne gre, ker je preveč)
– kozmetika (milo, šampon,…)
– ……..

stroški doma:
– hrana (vikendi, počitnice)
– splošni stroški (tisti, ki se plačujejo po osebi, ki je prijavljena na naslovu so enaki, tudi, če je otrok v DD, drugi so nižji, kjer je manjša poraba, s tem da npr. pranja je enako za otroka kot prej, le da se vse opere naenkrat za vikend)
– ………

drugi stroški:
– naročnina za telefon (najcenejša je 10€)
– oblačila, obutev
– izvenšolska dejavnost 25€/mesec
– osebna poraba (kak kino, kavica, šminka,…)
-……….

potem so še kaki večji občasni stroški:
– nakup računalnika, kolesa, rolerjev, …… pač vsako leto kaj
– dopust,
– ………

Mesečno ne pridem skozi z manj kot 400 € (brez občasnih večjih stroškov). Torej pri vas sedaj mama daje vsaj 300€, ti 100€ (mami za plačilo stroškov), otroku 50€ za osebno porabo (kino, pijačka).
Kako ste se pogovarjali… katere stroške bi sedaj pokrival otrok s 150€?

preživnina plus žepnino od mene dobi pa ne fantazirat

Napisal si, da mami nakazuješ 2/3 preživnine, torej 100€. Dijaški dom preide 208€. Torej plačaš ti pol dijaškega doma in mama pol dijaškega doma, vse ostalo je na mami, razen tistega, kar si kupi za žepnino, torej pijačke, kino,… Še vedno ostane vse ostalo, oblačila, obutev, stroški doma, kaka dejavnost, če jo ima,…

Sedaj bi nakazoval celotno preživnino otroku, ki je čez teden v DD, za vikende, počitnice pa večinoma pri mami.

Sprašujem samo, ali bo imel sedaj otrok 150€ za svoje potrebe, ali bo s tem plačeval tudi del stroškov. Torej, ali mami ostanejo vse položnice, hrana doma, obleke, dijaški dom, prevoz,… otrok pa bo imel mega žepnino, ali pa bo s tem denarjem pokrival tudi del svojih osnovnih stroškov.

kakšne vse položnice?

Ma daj, no, se samo delaš delaš nor ali si res?

Sprašujem, kaj bo otrok plačeval s 150€ na mesec, če boš celotno preživnino plačeval njemu in kaj bo plačevala mama.

Drugače pa… hotel mama tudi ni zastonj. Lahko se dogovorite, da mama krije stroške pri njej doma (vikendi, počitnice) + daje otroku od septembra do junija še 100€ “preživnine”, pa naj sam plačuje svoje stroške (dijaški dom, avtobus, telefon, malico v šoli, šolske in izvenšolske dejavnosti, oblačila, obutev,…). Julija in avgusta pa je njen “prispevek” 150€ ravno dovolj za hrano doma, vodo elektriko, pranje. Za šolske potrebščine bo imel preživnino od očeta. A ni to najbolj fer?

Take stvari se je treba dogovorit, ker je 150 evrov vendarle toliko denarja, da si verjetno ne želiš, da bi ga človek zafrčkal za traparije.
Moja hči ima 120 evrov žepnine, vendar z njo kupi mesečno, plača klubsko vadnino, pokrije vse šolske potrebščine in oblačila, obutev.

ona si naj svoje stroške doma krije jaz njemu dam preživnino plus žepnino s tem da dijaški dom plačujeja vsak polovico mesečno

ona si naj svoje stroške doma krije jaz njemu dam preživnino plus žepnino s tem da dijaški dom plačujeja vsak polovico mesečno[/quote]

Zdaj je že bolj razumljivo, hvala.

Pozdravljeni!
Mene pa zanima, ali so mi starsi se vedno dolzni placevati prezivnino ce zivim pri fantu? Naj se dodam da se seveda redno solam in se bom se nekaj casa. Poleg tega moj fant nima redne sluzbe, samo dela preko studenca in mi ni niti logicno to, da bi me moral on prezivljati, niti mu nebi zneslo.
Zanima me tudi v primeru ce bi imel redno sluzbo, ali bi me potem bil dolzan on prezivljati, ceprav se jaz solam in sem stara pod 26 let.

včasih se ljudje niso smeli poročiti, če niso imeli vsaj enega vira za preživljanje.
če bi bil fant redno zaposlen, bi te moral kot zunajzakonsko partnerko preživljati.
Glede na to, da je ravno tako študent kot ti ali pa samo izkorišča napotnice za delo, pa te ne more preživljati.
Starši so ti dolžni pomagati pri študiju, vendar ne v celoti.
osnovo ti lahko nudijo z zagotavljanjem strehe nad glavo, niso pa ti recimo dolžni plačevati najemnine za stanovanje itd.
Malce razmisli o vrstnem redu in dolžnostih in pravicah. Se mi zdi, da si malo pobrkljala lončke.

Torej starši so te načeloma dolžni preživljati dokler se redno šolaš vendar najdalj do 26 leta in v kolikor nimaš dovolj lastnih sredstev za preživetje, vendar izbirajo obliko način preživljanja, razen, če obstajajo utemeljeni razlogi, da ti plačujejo preživnino v denarju. Prednost pred preživnino v denarju, ima njihova izbira, da te preživljajo v okviru svojega gospodinjstva.

Preživnino v denarju bi lahko od njih eventuelno terjala v kolikor bi potrebovala denarna sredstva zaradi šolanja in s tem povezanega bivanja v drugem kraju, ali če so iz kakšnega utemeljenega razloga med tabo in starši odnosi skrhani. Če si skrhanost odnosov povzročila z lastnim vedenjem, se lahko obrišeš za preživnino.

To velja za samo pravico do preživljanja.

Zdaj, v kolikor bi sodišče slučajno reklo, da so ti starši dolžni dajati preživljanje v obliki mesečnega denarnega zneska, kot način preživljanja, bi se glede višine zneska, ki so ti ga starši dolžni dajati primarno pogledalo:

a) koliko imaš lastnih dohodkov in premoženja (štipendija, honorarji in koliko časa ti vzame študij; sploh na II. bolonjski stopnji te sodišče šteje za nekoga, ki ima čas poleg rednega opravljanja študijskih obveznosti nekaj časa uporabiti za to, da služi in z občasnim delom pokrije del svojih življenjskih stroškov), namreč odrasli ljudje so primarno dolžni vzdrževati sami sebe;

b) glede fanta bi se najprej postavilo vprašanje koliko časa živita skupaj oziroma ali se preselitev k njemu lahko šteje za izvenzakonsko skupnost. Če bi sodišče štelo, da sta s fantom izvenzakonska partnerja bi štelo, da te je dolžan preživljati (ne glede na to, da dela preko študenta, ker se upoštevajo njegovi dohodki) in sicer glede na njegove dohodke;

c) šele če iz strani vira a in b ne bi bilo dovolj sredstev za tvoje preživljane bi v znesku, ki bi manjkal, sodišče dosodilo plačevanje preživnine tvojim staršem;

Ne razumem zakaj bi sploh gledali moje dohodke..
Tudi ko sta se starša ločevala in so se menili glede preživnine niso nikoli gledali kakšne dohodke imam jaz?
Zakaj bi bilo to sploh pomembno, jaz sem glede na to da se šolam in sem stara pod 26 let upravičena do preživnine ali ni tako?
Drugače bi se me lahko starši kar odpovedali in mi ne bi nikoli ničesar plačevali

in kaj pravijo starši na to?
So ti oni pripravljeni dajati denar in za kaj ali niso?

Da bi se ti starši odpovedali, tako da ti ne bi nič plačevali … kot odrasli osebi z lastnimi dohodki? Come on, odrasti … če si finančno emancipirana, kar pomeni, da imaš zadostne lastne dohodke za plačevanje življenjskih stroškov, te starši niso dolžni preživljati, ne glede na to, da se šolaš. In to ni odpoved staršev lastnemu otroku, ampak odraslost in sprejemanje odgovornosti za sebe.

Vzrok, zakaj ob ločitvi tvojih staršev niso gledali tvojih dohodkov, verjetno tiči v tem, da si bila mladoletna in mlajša od 16 let, ki je meja za delo preko študentskega servisa. Preživninski zavezanec pa je verjetno do ločitve živel s tabo in je seveda vedel, da ne delaš in nimaš lastnih dohodkov, ter je zato nesmisleno, da bi vpogledoval v nekaj, kar ne obstaja in je zato nerelevantno.

Obstaja pa seveda tudi varianta, da ni vedel, da se tvoji dohodki upoštevajo pri odmeri preživnine in ni zahteval, da se to upošteva.

Zdaj je seveda vprašanje, od katerega od staršev zahtevaš plačevanje preživnine. Od tistega, ki že ima izvršilni naslov ali tudi od tistega od katerega si se odselila …

Prvi je seveda dolžan zgolj na podlagi dejstva, da se redno šolaš še naprej plačevati preživnino, kot to izhaja iz sodbe ali sporazuma pred CSD. Vendar pazi, ker v kolikor bi ti zahtevala preživnino v enakem znesku ob očitno spremenjenih okoliščinah, lahko zoper tebe vloži tožbo za znižanje preživnine.

V okviru tega bo sodišče ugotavljalo in preverjalo koliko imaš lastnih dohodkov in seveda tudi to, koliko prispeva starš od katerega si se odselila (v 90% primerov je ta znesek 0 EUR, ker so odrasli otroci vzgojeni od svojih mamic, da jim pripada cuzanje bankomatov očetov, ker se šolajo). V takih primerih se dejstvo, da eden od staršev ne prispeva nič za preživljanje upošteva tako, da tega zneska ne rabiš in so temu posledično tvoje potrebe nižje. Dejstvo, da sta te dolžna še vedno preživljati oba starša, pa ostane enako do 26 leta. To pomeni, da nekdanji nerezidenčni starš skoraj avtomatsko doseže polovično znižanje preživnine.

Na tvojem mestu bi v izogib težavam, realno ocenila situacijo in se z obema staršema dogovorila za nek znesek, ki ti morda manjka do polnega zneska preživetja in bo v sorazmerju z njunima zmožnostima. Trmarjenje v poziciji “mi pripada” ker se šolam, te lahko stane več …

Poleg tega, če bi bila tvoja bodoča tašča, bi svojemu sinu, ki bi že živel s tabo, precej nediskretno namignila, da sodiš med tiste dame, ki zelo dobro vedo, kdo jih je dolžan preživljati … Da pa je preživninska dolžnost primarno na tebi, ti očitno ni še nihče povedal …

(in potem se taka dekleta nekoč znajdejo v vlogi skrbnice, ki zahteva preživnino za svojega otroka … tukaj se začnejo vsi preživninski problemi)