Najdi forum

ko je prijateljstvo problem

Kaj pa ti veš o življenju nas komentatork?!

Zase lahko rečem, da imam/sem imela v dosti stvareh zelo podobno življenje kot avtorica. In kako zgleda, ko dosežeš dno, žal zelo dobro vem. Zato si tudi upam pametovat. Posploševanje, da imamo polne riti in da smo deklice, je žaljivo, prepotentno in hudo na pamet rečeno.

In njena prijateljica ji že stoji ob strani. Avtorica je tista, ki jo odriva stran.[/quote]

Ja, to pa je stanje ob strani, ko ji je vrnila izposojen denar, ona pa priča o tem, kako ga bo itak zapravila.

Preveč poznam naturo povprečne ženske, da bi padla na poceni fore, o katerih piše

@linne

Mogoče razumem.
Mogoče je mene strah postati kot ona obremenjena s količino denarja na TRR, njo je pa zdaj ob meni strah, da bi lahko bila na mojem mestu. Mogoče jo je strah mene in mojih občutkov, ker sem do zdaj bila popolnoma druga oseba. MOgoče jo je strah, da bi se soočila z mojimi strahovi in mi pomagala. Mogoče je mene strah, da se ne bom znala več veseliti ničemur drugem, če začnem gledati stvari skozi denar.
Mogoče razumem.
Mogoče imava midve še toliko stvari, ki bi se jih morali naučiti ena od druge.

Hvala, ker mi pomagate rešit ta problem. Vsaka, ki kaj napiše, me navede na nova razmišljanja.
Mogoče se jaz sloh ne počutim slabo ob njej zaradi njene nosečnosti. Mogoče je to samo povod, vzrok pa tiči drugje.
Ker materialno bi mene potem motila tudi ta druga prijateljica, pa me ne. Njeno imetje je verjetno precej večje od imetja prve. Njun odnos do imetja je različen. Obe si privoščita. Obe imata.

Mogoče mene res boli to, da me ne sliši, da ne stopi iz svojih okvirjev in mi ne pomaga kolikor lahko.
Razumem, da je težko. Lastni mož me ni videl dva meseca! Šele ko sem se ponovno sesula, je dojel, da je resno in da se ne hecam. Bežal je pred menoj in mojo depresijo. Ni se hotel ukvarjati s tem, ker je imel kup svoji težav. Kak mesec in pol po prvem sesutju, sem se še enkrat in takrat me je šele videl.
Tudi on je bil navajen, da grem naprej ne glede na vse. Da sem veseli tank, ki gre vedno čez vse ovire.
Razumem, da mi nekdo težko pomaga. Mogoče samo ne čutim tega.

Kaj pa ti veš o življenju nas komentatork?!

Zase lahko rečem, da imam/sem imela v dosti stvareh zelo podobno življenje kot avtorica. In kako zgleda, ko dosežeš dno, žal zelo dobro vem. Zato si tudi upam pametovat. Posploševanje, da imamo polne riti in da smo deklice, je žaljivo, prepotentno in hudo na pamet rečeno.

In njena prijateljica ji že stoji ob strani. Avtorica je tista, ki jo odriva stran.[/quote]

Kako mi stoji ob strani? Povej mi prosiiiim. Ne vidim tega.
Vidim samo eno drugo prijateljico, ki nikoli ni bila tista prva, ampak me zdaj pogosto pokliče,vpraša kako sem, povabi ven. Če jo zavrnem, da ne morem ven, me čez čas spet pokliče. Grem kdaj z njo ven. Me posluša. Me objame.
Nekako me razume.
Mogoče jaz ne razumem, zakaj me prijateljica, s katero sva res delili vse, ne poskuša razumeti in mi pomagati. Mogoče me zato ob njej boli.[/quote]

A nisi malo višje gor napisala da si ji ti rekla naj se umakne in te pusti pri miru, dokler se ne sestaviš? Ti dejansko sploh ne veš kaj bi rada.

Kako mi stoji ob strani? Povej mi prosiiiim. Ne vidim tega.
Vidim samo eno drugo prijateljico, ki nikoli ni bila tista prva, ampak me zdaj pogosto pokliče,vpraša kako sem, povabi ven. Če jo zavrnem, da ne morem ven, me čez čas spet pokliče. Grem kdaj z njo ven. Me posluša. Me objame.
Nekako me razume.
Mogoče jaz ne razumem, zakaj me prijateljica, s katero sva res delili vse, ne poskuša razumeti in mi pomagati. Mogoče me zato ob njej boli.[/quote]

A nisi malo višje gor napisala da si ji ti rekla naj se umakne in te pusti pri miru, dokler se ne sestaviš? Ti dejansko sploh ne veš kaj bi rada.[/quote]

Ravno zdaj ugotavljam, da me verjetno to moti, da se je umaknila, kot da bi koma čakala.
Drugi prijateljici sem isto rekla, da ne morem se družit, da nimam moči, da bi šla ven iz stanovanja. Ampak ta druga se ni umaknila. Ne dreza vame, ne teži, je pa tu, pokliče, javi se, povabi me 10 x nekam, da jaz enkrat komaj grem.
Ena zgoraj je napisala, da bi ona svojo prijateljico odvlekla, če bi bilo treba. To bi jaz naredila za mojo. Mogoče podzavestno od nje pričakujem enako in me boli, ker ona to ni pripravljena.

Mož je bil na operaciji. Vedela je za točen dan. Ni me poklicala, da vpraša, če je on dobro, če sem jaz dobro. Jaz sem se javila njej, po parih dneh, ko se je to okoli operacije poleglo, da jo vprašam, če je v redu, ker me je skrbelo, da je z njo kaj narobe, ker se ni javila v taki situaciji.

Prosim, če si, morda, preberete nekaj o <b>[b]prijateljstvu[/b]</b>.

Menim, da je prav, da pišete in na ta način (z odzivi na različna mnenja) skušate poiskati izhod iz vaše stiske in zadeve pojasniti predvsem sebi.

Kolikor berem naprej opažam določene zadeve, ki demontirajo vse pisanje.

Veš – vedno je nekdo, ki je močen, sam zmožen hoditi in gaziti po težkem življenju na koncu osamljen. Kajti vsi ga sprejemajo kot človeka, ki ne potrebuje pomoči. In ko se situacija obrne, ko tudi takemu tanku (kot sama imenuješ sebe) zmanjka energije, se tega ne zavedajo, ne opazijo, ne razumejo. Zakaj ?? Ker človek ki je vedno močen in vsem v oporo bi moral tak ostat. Redki so ljudje, ki bodo slišali krik na pomoč, še redkejši tisti, ki bi to sami opazili. Marsikdo, pa se tega tudi ustraši. Nekdo, ki je imel tvojo ramo za jokanje (drastična primerjava) je verjetno sam manj močna osebnost, sam potrebuje pomoč, razumevanje, ne zna pa tega podajat nazaj. So tudi takšni. Nekdo te bo pustil da se znajdeš, nekdo te bo izbezal iz luknje,… eni bodo ob strani čakali in opazovali, kaj bo. Če je ta tvoja prijateljica človek, ki se boji spopast s tvojimi težavami – pusti jo pri miru, slišita se lahko, vendar …. mogoče se boji. Mogoče vidi, da realno življenje ni lepo ter se boji kaj se lahko tudi njej zgodi. V glavnem – če ni močen karakter, lahko tvoje stanje slabo vpliva tudi nanjo. Da prijateljuješ z nekom, kateri ima črn oblak okoli sebe ni lahko. Moraš bit močnejši karakter. Osredotoči se na to kolegico, ki te pokliče, pogovarjaj se z njo, idi med ljudi,.. Boš videla da je svet tudi v barvah, sam spoznat jih moraš zopet. Ta prijateljica pa – naj ti ostane prijateljica, vendar je ne obsojaj, če ima manj močen karakter.Saj se bosta našle nazaj, ko boš tudi ti spoznala, da svet gre naprej, kljub stiskam.

Ne razumem te, praviš, da komaj finančno preživiš mesec, ti pa sanjaš še o enem otroku.Halo?Si ljubosumna, čimprej si dopovej, da vsega ne moreš imeti in da ti nikoli ne boš ona!Edino tako boš preživela.Jaz vsem priznam, da imam samo enega otroka izključno zaradi financ.Če bi imela še enega otroka, si vse to, kar imam sedaj ne bi mogla privoščit, zato sva se odločila za enega in lepo lagodno živimo….ter mu nudimo vse.Ne predstavljam si poa, da bi imela vse na lizing in kredit…pa nič keša v denarja…

A nisi malo višje gor napisala da si ji ti rekla naj se umakne in te pusti pri miru, dokler se ne sestaviš? Ti dejansko sploh ne veš kaj bi rada.[/quote]

Ravno zdaj ugotavljam, da me verjetno to moti, da se je umaknila, kot da bi koma čakala.
Drugi prijateljici sem isto rekla, da ne morem se družit, da nimam moči, da bi šla ven iz stanovanja. Ampak ta druga se ni umaknila. Ne dreza vame, ne teži, je pa tu, pokliče, javi se, povabi me 10 x nekam, da jaz enkrat komaj grem.
Ena zgoraj je napisala, da bi ona svojo prijateljico odvlekla, če bi bilo treba. To bi jaz naredila za mojo. Mogoče podzavestno od nje pričakujem enako in me boli, ker ona to ni pripravljena.

Mož je bil na operaciji. Vedela je za točen dan. Ni me poklicala, da vpraša, če je on dobro, če sem jaz dobro. Jaz sem se javila njej, po parih dneh, ko se je to okoli operacije poleglo, da jo vprašam, če je v redu, ker me je skrbelo, da je z njo kaj narobe, ker se ni javila v taki situaciji.[/quote]

Zdaj pa že nakladaš, oprosti. Tvoji začetni posti nimajo veze s tem kar pišeš zdaj. Si sproti zmišljuješ?

Ja, pričakovanja so največja jeba v življenju. V glavi si naredimo predstavo, kakšni bi morali biti drugi, naredimo scenarij, kaj bi morali drzgu reči in kako ravnati. Potem pa se to ne zgodi in smo razočarani. In znova in znova. In nam ne potegne, da so drugi takšni, kot so, da so njihovi pogledi in izhodišča drugačni in da se moramo naučiti to sprejeti. Le tako lahko dosežemo notranji mir.

Danes koma preživim. Danes ne sanjam o otroku. Še pred enim letom ni bilo tako.
Za še enega otroka bi prodala dušo, odpovedala bi se vsem svojim razvadam brez problema. Danes nimam nobene razvade, ker nima službe. Za otroka bi se z še večjim veseljem odpovedala vsemu.

Pozabi nanjo! Ona ni več tvoja prijateljica.

Ravno zdaj ugotavljam, da me verjetno to moti, da se je umaknila, kot da bi koma čakala.
Drugi prijateljici sem isto rekla, da ne morem se družit, da nimam moči, da bi šla ven iz stanovanja. Ampak ta druga se ni umaknila. Ne dreza vame, ne teži, je pa tu, pokliče, javi se, povabi me 10 x nekam, da jaz enkrat komaj grem.
Ena zgoraj je napisala, da bi ona svojo prijateljico odvlekla, če bi bilo treba. To bi jaz naredila za mojo. Mogoče podzavestno od nje pričakujem enako in me boli, ker ona to ni pripravljena.

Mož je bil na operaciji. Vedela je za točen dan. Ni me poklicala, da vpraša, če je on dobro, če sem jaz dobro. Jaz sem se javila njej, po parih dneh, ko se je to okoli operacije poleglo, da jo vprašam, če je v redu, ker me je skrbelo, da je z njo kaj narobe, ker se ni javila v taki situaciji.[/quote]

Zdaj pa že nakladaš, oprosti. Tvoji začetni posti nimajo veze s tem kar pišeš zdaj. Si sproti zmišljuješ?[/quote]

Sproti, ko berem odgovore, razmišljam in gledam v sebe, da najdem odgovor na svoje vprašanje in rešitev svoje težave. Rada bi prišla do dna svojim občutkom.

pa se nekaj bi dodala,jaz tudi prijateljici posodim denar brez problema,ko mi vrne,vrne,ker vem da je trenutno v stiski,ni mi problem zalozit za njen prekoracen limit ,moz je ostal brez dela,tezko shajajo in nikoli mi ni rekla zakaj sem materjalist,obratno hvala bogu da si ,da je vsaj eden ki ima poln tosel in lahko priskoci na pomoc..draga moja takole ti bom povedala,danes ti bojo dali ljudje vse,samo denarja NE ,nekateri ker nocejo ,drugi pa ker enostavno ne morejo,ker nimajo!zal pa vecina nuca ravno denar,lepe besede in tolazba ne placa racunov..vem kruto ampak resnicno,zato nehaj gledat na njo kot da je ona vec,ti manj ampak glej na njo kot na osebo ,ki ti priskoci na pomoc s tem tako osovrazenim denarjem.vsaj ves h komu potrkati na vrata ko ti zmanka za elektriko..

Ne sposojam si denarja od nje! Samo enkrat sem. Za pogreb. Če bi bile okoliščine pri meni normalne ali vsaj v mejah normale, še takrat ne bi. Žal so me v enem letu napadle vse možne nesreče.
Če si ne bi sposodila od nje, bi si drugje.

Ne sposojam si denarja od nje! Samo enkrat sem. Za pogreb. Če bi bile okoliščine pri meni normalne ali vsaj v mejah normale, še takrat ne bi. Žal so me v enem letu napadle vse možne nesreče.
Če si ne bi sposodila od nje, bi si drugje.[/quote]

To govorim za sebe. Da ne bo pomote, vsakemu posodi z veseljem, kolikor kdo rabi. Ljudje so se kar razvadili s tem. Tudi zato si nočem od nje sposodit, ker rajši stisnem kolikor lahko. Počakam, da meni pride denar, če nekaj hočem kupit. Nočem biti ena od tistih, ki kar čakajo, kdaj jim bo kaj dala ali jim bo posodila.

Ne sposojam si denarja od nje! Samo enkrat sem. Za pogreb. Če bi bile okoliščine pri meni normalne ali vsaj v mejah normale, še takrat ne bi. Žal so me v enem letu napadle vse možne nesreče.
Če si ne bi sposodila od nje, bi si drugje.[/quote]

To govorim za sebe. Da ne bo pomote, vsakemu posodi z veseljem, kolikor kdo rabi. Ljudje so se kar razvadili s tem. Tudi zato si nočem od nje sposodit, ker rajši stisnem kolikor lahko. Počakam, da meni pride denar, če nekaj hočem kupit. Nočem biti ena od tistih, ki kar čakajo, kdaj jim bo kaj dala ali jim bo posodila.[/quote]
zakaj si pa ne zelis sposodit od nje,ce je nuja recimo?
jaz bi bila na smrt uzaljena,da bi bila moja prijateljica v stiski in se nebi obrnila name v materjalnem smislu.
jaz denarja ne dajem vsakemu,samo izbranim,da nebo pomote..
rada pa dam za zivali in ljudi v stiski.

z denarjem se neda ljudi kupit,lahko pa jim olajsas zivlenje..denar ni nic pokvarjenega..
slab clovek z denarjem le dobi moznost da pokaze svoj pravi jaz,dober pa ravnotako..v bistvu je odvisno kaksen si in ne koliko imas.

nevem jaz bi razmislila na tvojem mestu,kar zakljucit prijateljstvo zaradi osebnih zivljenskih neuspehov je nesmisel ..ampak vse je stvar pogleda,morda ti vidis to kot tvoj neuspeh,lahko pa gledas na svoje trenutno stanje kot na izziv..
nesmes obstat na mestu..si ze slisala pravilo zivi danes-to velja samo kadar se imas lepo,kadar ti gre slabo moras pa gledat takole zivim za boljsi jutri,kajti danes ti ne disi kaj prevec a je tako?

Ok, za začetek povem, da sem bila brez službe dobro leto, sedaj dobivam minimalno plačo, enako mož. Krediti, težave v družini, bolezen…skratka podobno kot v veliko slovenskih družinah.

Amapk ne delamo take drame kot ti.

Morda je tvoja prijateljica sita tvojega jamranja, morda ti je večkrat pomagala z nasveti, ti pa samo goniš svojo lajno o tem kako je pa tebi najbolj hudo na tem svetu.

Ne, ni ti najbolj hudo na tem svetu in začni se tako tudi vesti. Kaj tako hudega se ti je zgodilo lani, da letos ne delaš drugega kot se smiliš sama sebi, da ne prisluhneš nasvetom in iščeš izgovore, da boš še naprej lahko jamrala.

Imaš moža, s katerim se relativno ok razumeta, če ni nasilen do tebe (fizično, psihično) potem lahko na tem gradiš odnos dalje. In za gradnjo odnosa ne potrebuješ denarja. Omenila si, da te ni slišal, ko ti je bilo hudo. Si ga posadila za mizo, mu povedala kaj točno te teži, z nekimi argumenti, ga prosila za pomoč, da skupaj naprvita načrt kako zadeve rešiti – postopoma z malimi koraki je vse mogoče. Zapomni si: Vsak trenutek je priložnost, da spremeniš svoje življenje!!!
Potem imaš otroka in zagotovo ni prav, da gleda jamranje svoje mame.
Imaš svoje stanovanje, nek urejen prostor, pa čeprav sedaj plačuješ kredit zanj.
Imaš prijatelje, sicer so že malo siti tvojega jamranja, ampak začuda vztrajajo ob tebi.
Imaš neko znanje, sposobnosti, imaš nekaj kar te razlikuje od drugih ljudi.

Usmeri svoje moči v iskanje zaposlitve in sestavi seznam svojih ciljev. Zraven napiši kaj je potrebno storiti za dosego le-teh. In potem vsak dan naredi en korak, čeprav čisto majhen, v pravo smer!!

To govorim za sebe. Da ne bo pomote, vsakemu posodi z veseljem, kolikor kdo rabi. Ljudje so se kar razvadili s tem. Tudi zato si nočem od nje sposodit, ker rajši stisnem kolikor lahko. Počakam, da meni pride denar, če nekaj hočem kupit. Nočem biti ena od tistih, ki kar čakajo, kdaj jim bo kaj dala ali jim bo posodila.[/quote]
zakaj si pa ne zelis sposodit od nje,ce je nuja recimo?
jaz bi bila na smrt uzaljena,da bi bila moja prijateljica v stiski in se nebi obrnila name v materjalnem smislu.
jaz denarja ne dajem vsakemu,samo izbranim,da nebo pomote..
rada pa dam za zivali in ljudi v stiski.

z denarjem se neda ljudi kupit,lahko pa jim olajsas zivlenje..denar ni nic pokvarjenega..
slab clovek z denarjem le dobi moznost da pokaze svoj pravi jaz,dober pa ravnotako..v bistvu je odvisno kaksen si in ne koliko imas.

nevem jaz bi razmislila na tvojem mestu,kar zakljucit prijateljstvo zaradi osebnih zivljenskih neuspehov je nesmisel ..ampak vse je stvar pogleda,morda ti vidis to kot tvoj neuspeh,lahko pa gledas na svoje trenutno stanje kot na izziv..
nesmes obstat na mestu..si ze slisala pravilo zivi danes-to velja samo kadar se imas lepo,kadar ti gre slabo moras pa gledat takole zivim za boljsi jutri,kajti danes ti ne disi kaj prevec a je tako?[/quote]

Ne sposojam si denarja od nikogar! Niti 50€ konec meseca do plače. Nikoli od nikogar. Kolikor imam, toliko porabim. Marsikdaj bi si lahko olajšala trenutek v življenju in si sposodila denar od nje. Brez problema. A ta denar je treba jutri vrniti. Če lahko speljem brez, biom brez. Če je na knap, je na knap.
Nočem končati prijateljstva. Zato sprašujem za mnenje. Ob vsakem razmislim. Hočem priti tem svojim občutkom do dna. Če bi hotela končati prijateljstvo, ne bi spraševala.

Ne jamram. Mogoče se res tako sliši, hotela sem samo povedati, da me je življenje lansko leto povozilo. Ves čas sem stala na nogah in se borila. Po enem letu sem padla. Zdaj je slabe tri mesece od tega in se pobiram. Razmišljam o šokih prejšnjega leta in rešujem zadeve.
Lansko leto sem imela bolezni v bližnji družini in tri smrti od februarja do novembra. Zadnja me je pokopala, čeprav ni bila najbližja oseba. V službi je bilo pol leta intenzivnega psihičnega maltretiranja, da bi dala odpoved. Nekatere sodelavke so končale na pomirjevalih in dobile tožbo proti firmi. Jaz nisem tožila, samo povem, da veste, da ne pretiravam.
Vse to bom sama rešila. Predelati ne more to nihče mnamesto mene.
Vašo pomoč potrebujem, da pridem do dna svojim občutkom. Da jih znam preboleti.

New Report

Close