ko je prijateljstvo problem
Pa ti veš, da boš čez 5 ali 10 let lahko vzdržavala svoje otroke? Zagotovo veš?
Otroka si želim že 15 let, zadnjih 5 let zelo močno! Nezaposlena sem pol leta. Prej je šlo, ni bilo za preseravanje, ampak če sem varčno obrnila vsak euro, smo imeli vsega dovolj in za še enega člana bi sigurno bilo.
Ne krivim njo! Nikoli je nisem! Razum mi še malo dela.
Ne vem, zakaj ste jo vse po vrsti obsodile. Se sploh znate vživljati v čustva drugih? S takimi komentarji pokažete na ničelno zmožnost empatije. Iskreno je priznala, da jo duši, saj se nanjo vsak dan zgirnjajo novi in novi črni oblaki. In s tem ne pomeni, da drugemu kaj slabega privošči, le ne more več “uživati” v družbi nekoga, ki mu gre vse “kot po maslu”.
Svetujem ti, da ji iskreno poveš svoja občutja in začasno pretrgaš oz.omejiš stike. Kot prijateljica bi te morala razumeti. Poskusi.
Želim ti, da se ti čimprej “obzorje razjasni”.
Ne vem no! Jaz mislim, da denar ne more razdret prijateljstva in pika. Jaz imam tudi drugo prijateljico, ki prihaja iz izredno bogate družine, pa nikoli, res nikoli nisem občutila nekega bahanja od nje. Odvisno kako si vzgojen, ona je očitno zelo lepo vzgojena, kljub bogatstvu.
Pravega prijateljstva ne more razdreti nihče in nič!
Privoščim ji otroka. Vesela sem, ker bo to za njenega otroka velika dobra izkušnja. Vesela sem, da se je odločila za otroka. Resnično sem vesela, kar se tega tiče. Ampak ona si niti ni resnično želela otroka. Ni se čustveno odločila za otroka, ampak razumsko.
Jaz, ki bi bila pripravljena prodati svojo dušo za otroka, pa ne morem zanosti že 5 let!
Zakaj meniš, da bi ti morala karkoli govoriti? Oz. da se ti zdi “prav” da bi ti? Kaj imaš ti za se navajat na njeno nosečnost? Kakšna rebra? Kaj imaš ti s tem?
To je čista zavist in oprosti, to ni pravo prijateljstvo s tvoje strani. Razumem tvojo bolečino in tvojo žalost. Res jo. Ne razumem pa tega, da projiciraš svoja čustva nanjo, kot da je ona za to karkoli kriva. Ni! S svojo bolečino se moraš spopasti sama. Ker izvira od tebe. Od drugih ne moreš pričakovati, da ti držijo štango.
Prijateljtva, kot je tvoje, so redka. Potrudi se, da ga obdržiš. Ker je dragoceno. In ker ga rušiš iz napačnega razloga. Če je tvoje počutje res tako slabo kot praviš, potem je najbrž na mestu kakšen posvet z zdravnikom, da ugotovi ali si res depresivna in rabiš zdravljenje.
Zakaj meniš, da bi ti morala karkoli govoriti? Oz. da se ti zdi “prav” da bi ti? Kaj imaš ti za se navajat na njeno nosečnost? Kakšna rebra? Kaj imaš ti s tem?[/b]
To je čista zavist in oprosti, to ni pravo prijateljstvo s tvoje strani. Razumem tvojo bolečino in tvojo žalost. Res jo. Ne razumem pa tega, da projiciraš svoja čustva nanjo, kot da je ona za to karkoli kriva. Ni! S svojo bolečino se moraš spopasti sama. Ker izvira od tebe. Od drugih ne moreš pričakovati, da ti držijo štango.
Prijateljtva, kot je tvoje, so redka. Potrudi se, da ga obdržiš. Ker je dragoceno. In ker ga rušiš iz napačnega razloga. Če je tvoje počutje res tako slabo kot praviš, potem je najbrž na mestu kakšen posvet z zdravnikom, da ugotovi ali si res depresivna in rabiš zdravljenje.[/quote]
Ker od prijateljice pričakujem, da si zaupava svoje misli in načrte. Ona ve za vse moje poskuse in za vsa moja trepetanja ob zamudi M in za vse moje želje in sanje.
Od koga lahko pričakujem, če ne od prijateljice? Za sosedo mi je vseeno, če mi ne pove za nosečnost. Ko jo vidim z otročkom me stisne, ampak grem naprej. Od prijateljice sem pa res pričakovala vsaj seznanitev s svojimi načrti. Iskrenost.
Zakaj meniš, da bi ti morala karkoli govoriti? Oz. da se ti zdi “prav” da bi ti? Kaj imaš ti za se navajat na njeno nosečnost? Kakšna rebra? Kaj imaš ti s tem?[/b]
To je čista zavist in oprosti, to ni pravo prijateljstvo s tvoje strani. Razumem tvojo bolečino in tvojo žalost. Res jo. Ne razumem pa tega, da projiciraš svoja čustva nanjo, kot da je ona za to karkoli kriva. Ni! S svojo bolečino se moraš spopasti sama. Ker izvira od tebe. Od drugih ne moreš pričakovati, da ti držijo štango.
Prijateljtva, kot je tvoje, so redka. Potrudi se, da ga obdržiš. Ker je dragoceno. In ker ga rušiš iz napačnega razloga. Če je tvoje počutje res tako slabo kot praviš, potem je najbrž na mestu kakšen posvet z zdravnikom, da ugotovi ali si res depresivna in rabiš zdravljenje.[/quote]
Ker od prijateljice pričakujem, da si zaupava svoje misli in načrte. Ona ve za vse moje poskuse in za vsa moja trepetanja ob zamudi M in za vse moje želje in sanje.
Od koga lahko pričakujem, če ne od prijateljice? Za sosedo mi je vseeno, če mi ne pove za nosečnost. Ko jo vidim z otročkom me stisne, ampak grem naprej. Od prijateljice sem pa res pričakovala vsaj seznanitev s svojimi načrti. Iskrenost.[/quote]
Khm, imam prave prijateljice, pa od njih teh stvari resnično ne pričakujem. Sznanitev z načrti ni nekaj, kar bi bilo obvezen del prijateljstva. Po moje.
In spet si na isti točki – iščeš nekaj, kar ji lahko očitaš. Iščeš probleme v drugih. Ona ni kriva za tvoje probleme. Obrni fokus nase in rešuj probleme, kjer jih imaš – pri sebi. Čisto dobronamerno.
A ja pa še to! Meni je tudi neštetokrat nerodno, ker nimam npr. za njen RD darila ali pa ko pridem k njej na obisk, jaz lahko prinesem le bombone in čokolado za otroka, pa mi že naprej pove, da nič kupovat, ker ma vsega dovolj, da ona pač komaj čaka da me vidi in da počvekava n to je njej glavno in pika! Da ni govora, da mi bo zamerila, če karkoli kupujem…
Vedno mi pravi, tudi jaz bom kdaj kaj rabila, časi se spreminjajo, nikoli ne veš, pa mi boš lahko kaj prinesla…
Mogoče je pa res bolje, da si rečem, da ne znam biti prijateljica in se nikoli več ne vidim z njo. Če se v to prepričam, potem me vsaj nič več ne bo bolelo.
Ne vem, mogoče sem jaz res kreten. Ne vidim jasno stvari.
Ne vidim, da jo obsojam.
Ne vidim, da jo krivim za karkoli.
Ne vidim, da ji ne želim dobro.
Ne vidim, da je ne razumem.
Vidim samo, da mene nihče ne razume in da mene ob njej bolijo vse moje nesreče še tisočkrat močneje. To pa nočem. Umaknila sem se že. Mogoče je res najbolje, da vse prekinem in pozabim na najino prijateljstvo. Za mene in za njo.
Privoščim ji otroka. Vesela sem, ker bo to za njenega otroka velika dobra izkušnja. Vesela sem, da se je odločila za otroka. Resnično sem vesela, kar se tega tiče. Ampak ona si niti ni resnično želela otroka. Ni se čustveno odločila za otroka, ampak razumsko.
Jaz, ki bi bila pripravljena prodati svojo dušo za otroka, pa ne morem zanosti že 5 let![/quote]
Pa madonca, a če bi ti vsaj 5x na dan rekla da si želi pa bi bilo v redu? Saj z tem, da je rekla da bosta imele skupaj ti je dala vedet, da želi tudi sama otroka, ampak očitno tudi ti nje ne poslušaš. Zalomilo se vama je – pogovorita se, daj karte na mizo. In če si ti njej skoz govorila kako ne moreš zanosit – a naj ti ona govori kako se pa ona trudi zanosit? Mislim, da bi ti kak obisk psihologa pomagal, kajti kolikor razumem te moti samo njena nosečnost ter zavist, ker pač ti nisi.
Niti ne vem, kaj je zavist. Je to, ko nekomu ne privoščiš ali ko ti je žal, da nimaš tudi sam?
Privoščim ji vse in rada jo imam. Dokler sem jaz lahko živela, me razlike med nama niso motile. Ni me bolelo, kaj ona ima in jaz ne.
Moje življenje je v preteklem letu dosegalo dno za dnom. Ko sem mislila, da globje ne morem, sem padla še njižje. Ne družim se več z nikomer. Ne hodim nikamor. Imam tisoč nerešljivih problemov in mi ni do nobene družbe. Ni ona edina s katero sem prekinila stike. Ampak druženja z njo si želim, pa me boli. Nisem normalna.[/quote]
To po moje ni problem vajinega odnosa, ampak mi zveni kot (tvoja) depresija.
Meni ob njej nikoli ni bilo nerodno, da nisem bogata. Saj ne moremo biti vsi bogati. Za RD sem kupila, kar sem lahko. Mislila sem, da se najino prijateljstvo meri v drugih stvareh. In resnično ne morem reči, da je ona kdaj karkoli potencirala, čeprav je zelo in izrazito materialistični tip. Pa pustimo to, ker mene to niti najmanj ni motilo, ker vem, od kje izvira njen materializem in ker sem bila vedno neka njena protiutež, kar je tudi sama večkrat rekla.
Ne vem zakaj me poskušate prepičati, da sem ljubosumna na njen denar? Če sem jaz tipični nematerialni tip.
In kako ti veš, da si ona ni zares želela otroka? Kakšne podle besede iz ust takozvane prijateljice. Verjamem, da ti je hudo, ampak tole pa že meji na sovraštvo.
Tudi jaz mislim, da si v depresiji. Poišči pomoč![/quote]
Ker vem, zakaj si je zaželela otroka. Ne bom pisala o njenih razlogih, ker bo potem res izpadlo, da jo blatim. Pa tega ne želim. Vem, da si otroka ni zaželela zaradi otroka in njene razloge popolnoma sprejemam. Mogoče bi jaz v njeni situaciji naredila enako.
V depresiji vem da sem in se borim. To je zdaj čisto druga stvar.
Meni ob njej nikoli ni bilo nerodno, da nisem bogata. Saj ne moremo biti vsi bogati. Za RD sem kupila, kar sem lahko. Mislila sem, da se najino prijateljstvo meri v drugih stvareh. In resnično ne morem reči, da je ona kdaj karkoli potencirala, čeprav je zelo in izrazito materialistični tip. Pa pustimo to, ker mene to niti najmanj ni motilo, ker vem, od kje izvira njen materializem in ker sem bila vedno neka njena protiutež, kar je tudi sama večkrat rekla.
Ne vem zakaj me poskušate prepičati, da sem ljubosumna na njen denar? Če sem jaz tipični nematerialni tip.[/quote]
Ne nisi nematerialni tip, glede na tvoje izjave! No skratka, pojdi do zdravnika, psihologa. Jaz ko sem zaupala težave svoji pijateljici, je takoj rekla, ma nehaj no, kakšna depresija in me dvignila na noge! Meni je po naravi nerodno, da nekam grem, pa nimam ničesar za prinest, zato je ona ena oseba izmed redkih, ki grem k njej brez “nerodnosti”, ker mi je dala vedeti, da naj ne kompliciram in da želi videti mene, ne pa kaj prinesem!
To je pa zdaj kot cepetanje 5 letnega otroka.
Punca, pomagati ti želimo. Če ti toliko ljudi piše enako, se ti ne zdi, da je vredno poglobljeno razmisliti o tem?[/quote]
Žal mi pomagate samo tako, da se počutim še slabše.
Obrnila sem se na vas za pomoč in razumevanje. Dobila sem samo še eno brco več.
Če sem zavistna, potem je najbolje, da odmaknem tisto, kar mi zbuja zavist in končam to prijateljstvo.
Moje življenje je z njo ali brez nje na takem dnu, da se še sama čudim, če je sloh mogoče. Če izgubim še njo, je v primerjavi z vsem ostalim to le malenkost. Mogoče pa se moram nehati čustveno oklepati nje in jo spustiti od sebe ter začeti novo življenje s popolne nule. Vse na novo.