Pozdravljeni,

imam 19. mesecev staro hčerko in morava opraviti 4. odmerek cepljenja proti Di-Te-Per. Imam pa vprašanje v zvez z cepivom in sicer prve 3. odmerke je bila cepljena z cepivom Infarix od proizvajalca GlaxoSmithKline sedaj pa sem zasledila in bila obveščena, da cepiva od navedenega prizvajalca v Sloveniji ne odkupujemo več in se uporablja cepivo Pantaxim-Sandofi Pasteur., ki pa naj ne bi imel enaki sestavi kot prvo omenjeni. Hčer bi rada cepila z istim cepivom in me zanima kje bi se lahko dobilo cepivo Infarix. Ali mi lahko še poveste sestavine v posamezne cepivu oz kje bi jih lahko izvedla…

Zanima me kje bi se lahko testirala za norice, ker ne vem če sem jih v otroštvo prebolela.

Hvala za vaš odgovor in lep pozdrav.

Ninčica

Spoštovani, cepivi Infanrix-HIB-IPV, proizvajalca GSK in Pentaxim, proizvajalca Sanofi Pasterur sta glede na učinek definirani kot enakovredni cepivi. Učinek se nanaša na pričakovano zaščito (imunost) po cepljenju proti vsem petim povzročiteljem, ki so po komponentah zajeti v cepivo. Cepivi se v formulaciji razlikujeta predvsem v komponenti oslovskega kašlja, kjer so bile v Infanrix-u 3, v Pentaximu pa 2.
Cepivi sta zamenljivi in prav nič ni narobe, če se revakcinacijo po treh odmekih Infanrix HiB IPV izvede s Pentaximom.
Glede na to, da je bil na javnem razpisu 2010 za celotno dobavo izbran Pentaxim, mi ni znano, kje v jSloveniji je še (morda) ostal kakšen odmerek Infanrix-HiB-IPV.
Nikakršne potrebe pa ni, da iščete drugo cepivo.

Sicer pa imate sestavi obeh cepiov tule:
PENTAXIM
Adsorbirano cepivo proti davici, tetanusu oslovskemu kašlju – acelularno, otroški ohromelosti
– inaktivirano, in hemofilusu tipa b – konjugirano
(Vaccinum diphtheriae, tetani, pertussis sine cellulis ex elementis praeparatum,
poliomyelitidis inactivatum et haemophili stirpe b conjugatum adsorbatum)
Prašek in vehikel za suspenzijo za injiciranje v vnaprej napolnjeni injekcijski brizgi
2. KAKOVOSTNA IN KOLICINSKA SESTAVA
Toksoid davice ……………………………………………………………………………………. 30 i.e.
Toksoid tetanusa …………………………………………………………………………………. 40i.e.
Antigeni bakterije Bordetella pertussis:
Toksoid ………………………………………………………………………………………………… 25 *g
Filamentozni hemaglutinin ……………………………………………………………………… 25 *g
Inaktiviran virus otroške ohromelosti tip 1 ………………………………………… 40 D.e.
Inaktiviran virus otroške ohromelosti tip 2 ………………………………………….. 8 D.e.
Inaktiviran virus otroške ohromelosti tip 3 ………………………………………… 32 D.e.
Polisaharid bakterije Haemophilus influenzae tip b,
konjugiran s proteinom tetanusa ……………………………………………………………… 10 μg
za en odmerek 0,5 ml po rekonstituciji
• D.e.: antigenska D enota, ki je ekvivalentna kolicina antigena, dolocena z ustrezno
imunokemicno metodo
omožna snov
1 saharoza
2 trometamol
3 aluminijev hidroksid
4 formaldehid
5 2-fenoksietanol
6 voda za injekcije
7 medij 199
………………………………………………………………………………………………………………………………………..
INFANRIX-IPV+Hib prašek in suspenzija za suspenzijo za injiciranje
Adsorbirano cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju – acelularno, otroški paralizi – inaktivirano in hemofilusu tipa b – konjugirano.
2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA
0,5 ml odmerek cepiva vsebuje:
davični toksoid1 ne manj kot 30 i.e.
tetanusni toksoid1 ne manj kot 40 i.e.
antigeni Bordetella pertussis
toksoid Bordetella pertussis1 25 μg
filamentozni hemaglutinin1 25 μg
pertaktin1 8 μg
poliovirus (inaktivirani)
tip 1 (sev Mahoney)2 40 D-antigenskih enot
tip 2 (sev MEF-1)2 8 D-antigenskih enot
tip 3 (sev Saukett)2 32 D-antigenskih enot
polisaharid hemofilusa tipa b
(poliribozilribitol-fosfat) 10 μg
vezan na tetanusni toksoid kot nosilni protein približno 30 μg
1adsorbiran na hidratirani aluminijev hidroksid 0,5 miligramov Al3+
2razmnožen na VERO celičnih linijah
Pomožna snov
1 laktoza
2 aluminijev hidroksid, hidratiran
3 natrijev klorid
5 voda za injekcije
10 medij 199

Hvala za vaš hiter odgovor.

Sprašujem pa iz naslednjega razloga, ker je kolegica ima enak primer in je svojo hčerki pri 4. odmerku cepila z Pentaxim, proizvajalca Sanofi Pasterur (prej pa 3. odmerki Infanrix-HiB-IPV) in je imela res hude stranske učinke zato si želim da se meni to nebi ponovilo. In kot je bilo vedno rečeno in priporočlivo da je potebno otroke cepiti z istimi cepivi, ne vem pa zakaj pri nas ni zagotovljeno da se bi otroci cepljeni z istimi cepivi ….

V enem izmed prejšnih vaših odgovorov (20.5.2010) je bilo omenjen da obstajta v Sloveniji še vedno cepiva od obeh proizvajalcev vendar je to razdeljeno po regijah kako pa je s tem….???

Hvala in lep pozdrav.

Spoštovani, še glede noric: testiranje lahko samoplačniško opravite pri izbranem zdravniku (vprašajte, ker vsi tega ne izvajajo) ali na enem izmed področnjih Zavodov za zdravstveno varstvo (prav tako samoplačniško po prerdhodnem dogovoru).

Da, v odgovoru, par dni nazaj, sem navedla regijsko razdeljevanje cepiv, ker je do vključno leta 2010 tako tudi bilo. V letu 2010 je v skladu s pravili javnega naročanja (ki ga za javne programe zelo podobno izvajajo tudi druge evropske države) Slovenija izbrala le enega proizvajalca cepiv za v naprej in se je (bo) Infanrix-.HiB-IPV porabil tam, kjer je regijsko še ostal. Pravila javnega naročanja imajo na žalost določena rigidna pravila, zato dveh vrst enakovrednih zdravil z različno ceno, ki se krijejo iz javnega budžeta ni mogoče imeti (če sta zamenljivi in če po obeh pričakujemo enakovreden učinek),
Reakcij po Pentaximu in Infanrix-HiB-IPV je po podatkih iz literature primerljivo, cepivi pa sta zamenljivi. Po revakcinacinacijah smo tudi v preteklosti opazovali nekoliko obsežnejše lokalne stranske pojave (otekline, rdečine), kot pri bazičnem cepljenju.

Tesitiranje za protitelesa proti noricam lahko samoplačniško opravite ali pri izbranem zdravniku (vprašajte, ker vsi nimajo ustrezne povezave z laboratoriji), ali na področnem zavodu za zdravstveno varstvo po predhodnem dogovoru. V Ljubljani najbrž tudi na Zavodu za transfuzijo po predhodnem dogovoru; z napotnico pa na Infekcijski kliniki.

NI vse tako lepo, kot piše Nina P !!

Takole pišejo glede menjave cepiv v DELU (Brigite Ferlič Žgajnar | pon, 14.06.2010 06:00)

KOLOBARJENJE S CEPIVI

Pri ponavljajočih se cepljenjih proti nekaterim boleznim se uporabljajo cepiva različnih proizvajalcev. Ker antigeni v njih niso enaki, se poraja dvom o smiselnosti menjave preparatov. Nad tem niso navdušeni niti nekateri zdravniki, saj so se posameznih cepiv navadili oziroma se jim zdijo prijaznejša za uporabo.

Od januarja 2007 sta se v Sloveniji uporabljali dve petvalentni cepivi proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in hemofilusu influence tipa B: infanrix-IPV+Hib in pentaxim. Zdaj je na voljo le še drugo. Situacije, da je otrok, ki ga proti omenjenim boleznim cepijo štirikrat, precepljen z različnima preparatoma, niso redke. Pri tem eno glavnih vlog igra cena. Ta mora biti najugodnejša, saj denar za izvajanje obveznega programa cepljenja zagotavlja država.

Preigravanje s številkami

Farmacevtska velikana GlaxoSmithKline in Sanofi Pasteur sta za dobavo omenjenih cepiv za lani ponudila enako ceno, 16,65 evra, in uspela. Pri naročanju cepiv za to in prihodnje leto pa je Sanofi Pasteur ponudil pentaxim za skoraj pet evrov ceneje kot GSK svoj infanrix-IPV+Hib. Pentaxim se je v enem letu torej pocenil na 11,35 evra. Kaj je bil razlog za znižanje cene, nam pri Sanofi Pasteurju, razen pojasnila, da so sledili razpisu za dve leti, niso znali povedati.

Naj poudarimo, da pri cepivih, ki so pri nas v programu obveznega cepljenja, nihče od ponudnikov v zadnjem letu ni tako drastično spustil cene. Cepivo proti hepatitisu tipa B in tetanusu se je celo podražilo. Kakorkoli, otroke zdaj proti petim naštetim boleznim cepijo s pentaximom, ki ga izdelujejo v Franciji, v zahodni Evropi pa je znan pod imenom pentavac. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je ob spremembi cepitelje obvestil: »Cepivo infanrix-IPV+Hib bo na IVZ na voljo le do porabe zalog. Če je le mogoče, se vsaj za prve tri odmerke pri cepljenju s petvalentnimi cepivi za enega otroka uporabi izdelek istega proizvajalca. Če pa cepitelj ne more ugotoviti, s katerim cepivom je bil otrok dotlej cepljen, ali nima na voljo cepiva istega proizvajalca, lahko uporabi zdravilo drugega.«

Mimo študij

Mikrobiolog in ekolog Gorazd Pretnar je do menjav skeptičen. Meni, da bi morali biti otroci za posamezne bolezni precepljeni z izdelki istih proizvajalcev: »Če antigeni v cepivih niso enaki, se sprašujem, koliko je cepljen otrok potem sploh zaščiten.« Da se že začeto cepljenje z enim cepivom konča z enakim preparatom (prav tako revakcinacija), priporočajo tudi v podjetju GlaxoSmithKline: »Pri nas niso bile izvedene nobene študije glede ekvivalentnosti oziroma komplementarnosti infanrixa-IPV+Hib in Sanofi Pasteurjevega pentaxima. Antigeni v teh cepivih niso enaki.« O zaščiti pri otroku, ki je bil proti peterici bolezni cepljen z izdelki različnih proizvajalcev, ne morejo govoriti, ker, kot navajajo, za ovrednotenje tega niso bile narejene klinične študije. Dokler niso opravljene niti take, ki opredelijo možnost zamenljivosti cepiv, in kaj se ob tem dogaja z imunogenostjo ter posledično z zaščito, ne morejo zatrditi, da sta cepivi zamenljivi. Na enem od spletnih forumov smo zasledili zapis, da »v medicini običajno vlada praksa, da učinkovitega zdravila brez razloga ne zamenjujemo z drugim, tudi pri cepivih je tako«.

Nezaupanje

Za mnenje smo zaprosili tudi Karin Rižner z Društva za svobodo odločanja, pri katerem se zavzemajo za opustitev obveznega cepljenja. Avtorica več študij o cepivih pravi: »Po mojih podatkih zelo velike razlike med cepivoma ni, so pa v podrobnostih.« Infanrix vsebuje antigen oslovskega kašlja pertaktin, ki ga v pentaximu ni. Ima pa slednji več pomožnih sestavin: »Na primer konzervans fenoksietanol in formaldehid, ki nista ravno eliksir zdravja.« Po njenem so prav te, tako imenovane neaktivne snovi včasih zdravstveno bistveno bolj sporne kot aktivne. Dodala je še, da po imunoloških lastnostih zdravil ni bistvenih razlik, zato se cepivi verjetno da kombinirati. »Glede njune učinkovitosti pa bi težko odgovorila, saj kaže, da je petvalentno cepivo za nekatere komponente (oslovski kašelj, otroška paraliza in bolezni, ki jih povzroča bakterija Hib) tako in tako brez vrednosti. Če zamenjaš eno neuporabno cepivo za drugo neuporabno, ni večje razlike. V tem primeru postane vprašanje varnosti bolj pomembno.«

Naročanje

Na IVZ so pojasnili, da sta pri izbiri cepiv glavni merili prav varnost in učinkovitost. »Za učinkovitost ni pomembna le sestava cepiva, temveč kakšen imunski odziv povzroči. Če proti določenemu povzročitelju bolezni sproži ustreznega in dovolj velikega, je učinkovito.« Po besedah dr. Alenke Kraigher, predstojnice centra za nalezljive bolezni, so dosedanje raziskave pokazale, da število antigenov ne vpliva na kakovost posameznih cepiv: »Važno je, da cepivo vsebuje antigen, ki vzbudi ustrezno celično imunost.«

Prej omenjeni cepivi sta se na našem trgu pojavili zato, ker so imeli v letih 2005 in 2006 težave pri oskrbi. »Dokazano je, da sta učinkoviti in varni, ni pa dokazano, da je eno boljše od drugega,« pravi Staša Javornik, na IVZ vodja enote za nabavo in distribucijo zdravil. Ker so torej po njihovem cepiva zamenljiva, nas je zanimalo, zakaj so cepitelje obveščali, naj po možnosti uporabijo izdelek istega proizvajalca. Kraigherjeva: »Vsaka kuharica drugače skuha neko jed, čeprav po istem receptu, in smo rekli, da ni smiselno, da bi se cepiva mešala, ni pa nobenega razloga, da se ne bi.«

Javornikova je opisala postopke naročanja cepiv: »Pogledamo, kakšna lahko priskrbimo, kaj je na voljo. Na trgu so tista z dovoljenjem za promet, torej so že šla skozi postopek preverjanja, v katerem njihovo varnost in učinkovitost ugotavlja agencija za zdravila.« Nekaj preglavic jim povzroča dejstvo, da je cepiv malo. Pri zdravilih je izbira precej večja. Tukaj imajo, kot je povedala, za preprečitev posamezne bolezni na voljo le enega ali dva ponudnika. »Proizvajalce, s katerimi imamo sklenjene okvirne sporazume, prosimo, da nam ponudijo tisto cepivo, ki ga potrebujemo.« Ko sta v igri dve, proučijo njuno enakovrednost glede varnosti, učinkovitosti in končnega učinka, nato pa pripravijo javni razpis. Trudijo se, da bi jih objavljali enkrat na leto. V drugih državah je praksa glede tega sicer različna. Nekatere stavijo na razpise, ki zajemajo petletno obdobje, druge pa jih zaradi varne oskrbe trga opravijo enkrat na leto. »Proizvodnja cepiv je najbolj rizična, tu imate opravka z živimi organizmi, pri čemer nikoli ne veste, kako bodo rasli,« pojasnjuje dileme Javornikova. Zato so se tudi sami začeli nagibati k temu, da bi imeli dovolj zalog. Po težavah v letih 2005 in 2006, ko so se pri dobavi omenjenega cepiva začeli pojavljati zamiki, so leta 2007 prvič k oddaji ponudbe pozvali oba proizvajalca. So pa takrat, zanimivo, izrecno želeli, da bi otroke, ki so jih začeli cepiti z enim cepivom, s tem cepili še naprej. Razpis so zato razdelili na dva sklopa: prvi je bil odprt za dotedanjega ponudnika, drugi pa za oba. Ker je GSK, obstoječi ponudnik, cepivo ponudil po 17,55 evra, je v drugem sklopu s ceno 16,65 evra zmagal Sanofi Pasteur. Javornikova je priznala, da nihanje cen včasih tudi njih preseneti.

Proizvajalčeva cena zdravila se sicer izračunava na podlagi primerjalnih cen v Franciji, Nemčiji in Avstriji. Pri omenjenih cepivih je enaka, 19,67 evra. »To ceno bi lahko predlagala oba, vendar sta zaradi vpliva konkurence nižjo,« pojasnjuje Javornikova. Po njenem se pri ponudbah pozna še, koliko si proizvajalec prizadeva priti na posamezen trg in koliko cepiva ima na zalogi.

Tihe zamenjave

Pred časom se je zamenjalo tudi cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Slišati je, da zdaj otroke pri vbodu bolj zaboli, da več jočejo. Starši se sprašujejo, zakaj morajo njihovi potomci bolj trpeti, če ni treba. Pojasnimo naj, da zato, ker je bilo cepivo, ki se je uporabljalo pred spremembo, trinajst centov dražje od izbranega! Ker to še ne pomeni, da je tudi boljše oziroma bolj učinkovito, so morali na IVZ kot preudarni gospodarji izbrati cenejše cepivo: »Pri izbiri ne moremo in ne smemo dati prednosti enemu od proizvajalcev. Če so cepiva enakovredna po registracijski dokumentaciji, varnosti in učinkovitosti ter ni vzroka, da že začetega cepljenja ne bi nadaljevali z drugim cepivom, mora IVZ izbrati cepivo v skladu z zakonom o javnem naročanju.« Veliko je tudi primerov, ko pediatri staršev ne obvestijo, da bodo otroci cepljeni z drugim cepivom, kot so bili prvič ali tretjič, zato dr. Alenka Kraigher, predstojnica centra za nalezljive bolezni na IVZ, poudarja pomen tega, da si zdravnik in tisti, ki bo cepljen, ali njegov zastopnik izmenjata mnenja ter ustvarita zaupanje.

Čas za spremembe

Glede na to, da so starši svoje malčke prisiljeni cepiti, saj je cepljenje obvezno, bi bilo prav, da bi jim pustili proste roke vsaj pri izbiri cepiva. Na voljo bi jim lahko dali vsaj po dve, ki se množično uporabljata in imata ustrezna dovoljenja. Tako bi se lahko po proučitvi sestavin in skrbnem posvetu odločili, za katero od cepiv, ki sodijo med rizična zdravila, bodo dovolili, da se otroku vnese v telo. Danes se vse večja pozornost namenja zdravemu okolju, zdravemu prehranjevanju, rekreaciji, ljudje so čedalje bolj ozaveščeni, zato je nesmiselno, da jih inštitut za varovanje zdravja z državo na čelu uokvirja in jih, kot v nekdanjih svinčenih časih, postavlja pred izvršeno dejstvo. Poleg tega bi bil gotovo marsikdo pripravljen doplačati, če bi menil, da bo za njegovega otroka boljše drugo zdravilo; sploh v omenjenih primerih, ko je razlika v ceni nekaj evrov. V Nemčiji, kjer je cepljenje zgolj priporočeno, imajo za iste bolezni na voljo več cepiv (tudi zaradi nemotene preskrbe), vsa so brezplačna. Kakorkoli, če zapisanega zaradi pomanjkanja cepiv, ki ga je omenjala Javornikova, ni mogoče izvesti, bi bilo za začetek dovolj že to, da bi v primeru menjave cepiv poskrbeli, da bi bili otroci tistih staršev, ki to želijo in menijo, da je tako bolj prav, precepljeni z izdelkom istega proizvajalca. To so jim omogočili leta 2007. Zakaj jim ne bi zdaj?

Iz tiskane izdaje Ozadij

Spoštovani, citirate poljudni članek iz dela, ki se glede tolmačenja glede varnosti in pravil javnega naročanja, ki ju tolmači mag. Javornikova, ne razlikuje od mojega odgovora, dodan je novinarjev pogled in mnenji predstavnice društva SVOD in mikrobiologa Pretnarja, ki pa se ne ukvarja s cepljenji in cepivi.
Zamenljivost cepiv obravnava več člankov in to različnih kombinacij cepiv in vsi dokazujejo, da so cepiva zamenljiva.
http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16516357

Hvala za odgovor. To, da se nekdo ne ukvarja s cepljenji in cepivi še ne pomeni, da njegovo mnenje ni kredibilno. Prav tako ima dostop do informacij, na podlagi katerih argumentira svoje stališče.

Še vedno me bega dejstvo iz članka, ki parafrazirano pravi, da je celoten sistem, zavoljo 13-ih centov razlike v ceni cepiv, dopustil, da otroci ob cepljenju trpijo večjo bolečino, kot bi to bilo potrebno… Če to dejstvo drži potem ni v središču odločanja pacient, temveč denar.

Kaj je s sestavinama kot sta konzervans fenoksietanol in formaldehid? Tudi aluminijev hidroksid je vse večja tarča kritik, po mnenju večine NEODVISNIH raziskovalcev in znanstvenikov upravičeno…

Zakaj je tiomersal izginil iz sestavin, če pa je farmacevtska in zdravstvena stroka ves čas trdila, da ni škodljiv?

Vsak človek v demokratičnem sistemu ima pravico do lastnega stališča, a to še ne pomeni, da je njegovo stališče tudi stališče stroke.
Kar se večjih bolečin ob cepljenju tiče, ni nobene študije, ki bi potrjevala večje bolečine ob enem cepivu, kot ob drugem. Ko smo podrobneje spraševali pediatre o morebitnem dogajanju, so eni trdili, da lažje vbrizgajo novo cepivo, nekaterim pa je bilo pri srcu staro.Objektivnega podatka ali celo šudije pa NI!
Je pa res, da se nekateri cepitelji lažje, drugi pa težje navadijo na nov proizvod in nekoliko tršo ali mehkejšo tehniko cepljenja.
Formaldehid se za inaktivacijo povzročitelja uporablja v obeh cepivih; le citiranje snovi v sledovih, oz. ostankov tehnološkega procesa se je po novem spremenilo.
Tudi tiomersal se v nekaterih cepivih še vedno uporablja, zaradi zmanjševanja Hg pa so se, da se izključi še tako majhna možnost negativnih vplivov, pa čeprav ne-dokazanih, živo-srebrne substance večinoma umaknile iz proizvodnje živil, zdravil in kozmetike.

Spoštovani.

Moj 4 mesečni fantek ima veliko prebavnih težav (hudi krči, napenjanje, nemir zaradi vetrov). Vse se je stopnjevalo po prvem odmerku cepiva proti rotavirusu pred enim tednom. Otrok se mi zelo smili. zato se sprašujem, če je smiselno sploh cepiti z dodatnim odmerkom čez 1 mesec.
Kakšna je zaščita samo po 1. odmerku? Kaj bi svetovali vi?

Lep pozdrav.
i.

Spoštovani!
Po prvem odmerku cepiva so težave v smislu napenjanja, zaprtosti ali driske, relativno pogosto, saj gre za živo cepivo. Težave običajno izzvenijo v tednu dni. Ob drugem odmerku ima otrok že nekaj odpornosti, zato je običajno težav manj, ga pa vsekakor priporočam zaradi razvoja dolgotrajne odpornosti. Rotaviroza je zežka črevesna okužba, ki jo spremlja vročina, huda driska, buhanje; pogosta je dehidracija, zato so “težave” ob cepljenju neprimerljive s težavami ob bolezni sami. Lep pozdrav!
Nina