Fazaniranje, pri katerem dijake prvih letnikov (“fazane”) po telesu popišejo in porišejo, je v Sloveniji precej razširjen pojav. Anketa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na katero so odgovorili iz 118 od 138 srednjih šol, kaže, da je ta tradicija prisotna na skoraj dveh tretjinah šol.
Pred 1. septembrom zato na NIJZ dijake pozivajo k previdnosti in predvsem k spoštovanju meja drugih. Opozarjajo, da če nekdo reče “ne”, je to dovolj.
Meja med zabavo in nepremišljenim nasiljem
Zabava je sprejemljiva le, dokler je varna in v celoti prostovoljna. Pri NIJZ opozarjajo, da prisila, poniževanje, izpostavljanje nevarnosti ali poseganje v zasebnost niso sprejemljivi. Posebej svetujejo previdnost pri uporabi alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, dejavnostih, pri katerih lahko pride do padcev in poškodb, ter spolnih namigih, dotikanju in drugih oblikah spolnega nasilja.
Vrstniški pritisk in izgovarjanje na tradicijo ne opravičujeta pritiska na posameznika. Če se vsi smejijo, to še ne pomeni, da je zabavno vsem. Če nekdo reče “ne”, je to treba upoštevati.
Nevarnosti popisovanja po koži
Pri fazaniranju se pogosto uporabljajo alkoholni flomastri, kemični svinčniki in ličila, redkeje tudi živila, kot so kečap, moka in jajca, ter celo spreji za kovine, tuše, korekturna sredstva in gasilni aparati.
Sestavine flomastrov in kemičnih svinčnikov lahko ob stiku s kožo povzročajo draženje, posamezne sestavine nekaterih redkeje uporabljenih sredstev pa imajo tudi nevarnejše lastnosti, kot so genotoksičnost, rakotvornost in kronična toksičnost.
Težavo povzroča tudi odstranjevanje napisov iz kože. Na NIJZ so iz nekaterih šol prejeli informacije, da so dijaki za odstranjevanje napisov porabili precej časa. Poleg vode, mila in kozmetičnih čistil so nekateri uporabili tudi agresivnejša sredstva, kot sta aceton in bencin.
Na NIJZ sicer ocenjujejo, da kratkotrajna izpostavljenost majhnim odmerkom tovrstnih snovi običajno ne predstavlja fizičnega tveganja za zdravje, vendar nepotrebno izpostavljanje nevarnim snovem odsvetujejo.
Napotki za mladostnike in starše
Za varnejšo izkušnjo NIJZ mladostnikom svetuje, da pred odhodom na dogodek razmislijo o nekaj pomembnih vprašanjih:
- S kom bom?
- Kako bom prišel domov?
- Koga lahko pokličem, če mi bo neprijetno?
- Kam se lahko umaknem, če se bo dogajanje stopnjevalo?
- Katera odrasla oseba mi lahko pomaga, če jo bom potreboval?
Mladostniki naj vedo, da imajo vedno pravico zavrniti sodelovanje, se umakniti ali poiskati pomoč. Pomembno je tudi, da se fotografij in posnetkov ne objavlja brez soglasja.
Odprt pogovor z mladostnikom priporočajo tudi staršem. Namesto “pridig” svetujejo staršem, da se z otroki pogovorijo o dogodku in načrtu v primeru stiske. Pomembno je, da mladostnik ve, da se lahko na starše obrne brez strahu tudi v primeru napake ali neprijetne situacije.
Vira:
- NIJZ; Fazaniranje – zabava ne sme postati nevarna. Dostopno na: https://nijz.si/zivljenjski-slog/fazaniranje-zabava-ne-sme-postati-nevarna/. Zadnji dostop: Avgust 2026
- NIJZ; Tveganje za poškodbe kože pri “fazaniranju”. Dostopno na: https://nijz.si/moje-okolje/kemijska-varnost/tveganje-za-poskodbe-koze-pri-fazaniranju/. Zadnji dostop: Avgust 2026
