"Ponoči tako močno škrtam z zobmi, da zbudim partnerja. Kaj naj naredim?"

Že pred časom se je na Med.Over.Net forum po nasvet obrnila obupana uporabnica:

“Pozdravljeni, imam težavo, ki je povezana s škrtanjem zob ponoči. Sem študentka stara 23 let in ponoči zelo škrtam z zobmi. Včasih je to tako naglas, da zbudim svojega partnerja. Prejšnji teden pa se mi je ponoči odkrušila dvojka. […] Zanima me, kako pri tem pomagati? Bila sem že pri zdravniku zaradi tega, ki pa me je napotila k zobozdravniku po opornico. Ima že kdo izkušnje s tem?”

Škrtanje z zobmi, imenovano bruksizem, je težava, s katero se sooča približno vsak četrti posameznik. Ker marsikdo z zobmi škrta le ponoči, težave sploh ne opazi, drugi pa je ne jemljejo resno in jo dojemajo zgolj kot nadležno navado. Toda izkušnja uporabnice razkriva, da lahko bruksizem pusti resne posledice.

Kaj je bruksizem?

Bruksizem je strokovni izraz za nezavedno škrtanje, stiskanje ali drgnjenje z zobmi. Pojavlja se lahko tako čez dan kot med spanjem:

• Nočni bruksizem se pojavlja med spanjem in lahko povzroči več škode, saj se ga posameznik običajno ne zaveda. Pogosto ga prej opazi partner, lahko pa ga prepoznamo šele po neprijetnih posledicah, ki jih opazimo zjutraj.
• Dnevni bruksizem je škrtanje z zobmi ali stiskanje čeljusti v času budnosti. Pogosto je povezan s stresom, tesnobo, jezo ali močno koncentracijo. Pri dnevnem bruksizmu zdravljenje ni nujno potrebno, če se navade zavemo in jo poskušamo obvladovati.

Kako prepoznati bruksizem?

Dnevni bruksizem lahko hitreje prepoznamo sami, saj opazimo stiskanje zob ali napetost v čeljusti. Pri nočnem pa težavo pogosto prvi opazi partner, ki sliši škrtanje, medtem ko sami težavo pogosto prepoznamo šele, ko se pokažejo prve posledice. Na Cleveland Clinic izpostavljajo naslednje:

• glavobol ali obrazna bolečina
• bolečina v ušesih
• boleče ali napete čeljustne mišice
• tinitus
• bolečina pri žvečenju
• težave pri odpiranju in zapiranju ust
• povečana občutljivost zob

Posledice škrtanja z zobmi

Pri močnem in pogostem škrtanju ali stiskanju so zobje izpostavljeni velikim obremenitvam.

Če ne ukrepamo, se lahko zobna površina sčasoma obrablja, zobje postanejo bolj občutljivi, lahko se odkrušijo, razpokajo ali postanejo majavi. Poškodujejo se lahko tudi plombe, zobne krone in drugi zobni nadomestki.

Zakaj škrtamo z zobmi?

Zdravstveni strokovnjaki ne vedo natančno, zakaj nekateri ljudje škrtajo z zobmi, drugi pa ne. K razvoju bruksizma lahko prispeva več dejavnikov:

Stres in tesnoba

Občutek preobremenjenosti in stres lahko povzročita bruksizem:

“Travma in stres lahko telo spravita v stanje ‘boj ali beg’. Takrat se pospeši srčni utrip, sprošča se adrenalin, mišice pa se napnejo in telo pripravijo na odziv na nevarnost. Ker sta čeljust in živčni sistem tesno povezana, lahko pride do povečane aktivnosti žvečnih mišic, zaradi česar lahko nezavedno začnemo stiskati zobe in škrtati,”

za BBC pojasnjuje psihoterapevt Rahi Popat.

Vsakodnevne navade

Ljudje, ki kadijo, uživajo alkohol ali zaužijejo veliko kofeina (več kot šest skodelic kave na dan), naj bi dvakrat pogosteje škrtali z zobmi kot tisti, ki teh navad nimajo.

Nekatera zdravila

K bruksizmu lahko prispevajo tudi nekatera zdravila, predvsem določena zdravila, ki vplivajo na delovanje živčnega sistema. Mednje spadajo tudi selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki se uporabljajo pri zdravljenju depresije in anksioznih motenj.

Spalna apneja

Raziskave so potrdile povezavo med spalno apnejo in škrtanjem z zobmi, kar pomeni, da se pri marsikom pojavljata obe težavi. Ni pa jasno, ali spalna apneja povzroča bruksizem ali velja obratno. Strokovnjaki povezavo med škrtanjem z zobmi in motnjami spanja še preučujejo.

Zdravljenje bruksizma

V preteklosti so na škrtanje z zobmi gledali zgolj kot na mehanski problem čeljusti, danes pa strokovnjaki bruksizem obravnavajo kot kompleksno težavo, pri kateri imajo pomembno vlogo možgani, živčni sistem in različni dejavniki življenjskega sloga.

“K škrtanju z zobmi lahko prispevajo številni dejavniki, zato je za obravnavo te težave potreben multidisciplinaren pristop. Pri zdravljenju upoštevamo posameznikove spalne navade, prehrano, telesno težo, količino telesne dejavnosti, zdravila, ki jih morda jemlje, ter preverimo znake motenj spanja,”

pojasnjuje zobozdravnik Riaz Yar, specialist protetike, ki obravnava paciente, ki se spopadajo s posledicami hudega bruksizma.

Bruksizem zdravnik ali zobozdravnik običajno prepozna na podlagi pogovora, simptomov in pregleda zob ter ustne votline. Zdravljenje je odvisno od izrazitosti težave:

• Pri blažjih oblikah pogosto zadostujejo ukrepi za zmanjševanje stresa in spremembe življenjskega sloga, na primer manj kofeina in alkohola ter opustitev kajenja. Zobozdravnik lahko priporoči individualno izdelano opornico, ki ščiti zobe pred nadaljnjo obrabo in poškodbami.
• Pri izrazitejšem bruksizmu lahko zdravnik začasno predpiše mišični relaksant, ki lahko zmanjša škrtanje z zobmi.
• Pri hujših oblikah pridejo v poštev tudi injekcije botulinskega toksina, ki sprostijo čeljustne mišice in zmanjšajo bolečino, vendar je treba zdravljenje za ohranitev učinka ponavljati približno na tri do štiri mesece.

Viri:

• Bruxism (Teeth Grinding). Cleveland Clinic, dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/10955-teeth-grinding-bruxism. Zadnji dostop: september 2026.
• Some dentists say more young people are grinding their teeth – are you one of them? BBC, dostopno na: https://www.bbc.com/news/articles/ckgwe8dk6z6o. Zadnji dostop: september 2026.
• Škrtanje z zobmi ponoči. Med.Over.Net Forum, dostopno na: https://medover.zurnal24.si/forum/tema/skrtanje-z-zobmi-ponoci-2809993/. Zadnji dostop: september 2026