“Samo kihnem – in mi uide!” Kaj, ko Keglove vaje niso dovolj?

Ženska z rokami pred medenico – simbolni prikaz uhajanja urina.
Ko urin uhaja ob kihanju, kašljanju ali skakanju. Fotografija je simbolna. Foto: Profimedia

Več mesecev ali celo let pridno stiskate mišice medeničnega dna, a med skakanjem na vadbi ali ob nekoliko močnejšem kihanju vseeno začutite tisto neprijetno vlažnost. Težave se lahko pojavijo po porodu, v perimenopavzi pa postanejo izrazitejše – tudi pri ženskah, ki že izvajajo vaje za mišice medeničnega dna.

“Po porodu so bile moje mišice medeničnega dna res šibke. Kako zelo, sem ugotovila na vadbi na trampolinu. Med skakanjem mi je ušel urin. Več kot le kapljica. Takrat sem začela resno izvajati vaje za mišice medeničnega dna. Zdaj, v perimenopavzi, pa imam občutek, da moj trud ni več dovolj. Včasih samo kihnem – in mi uide.”

Ta osebna izkušnja odpira vprašanja, ki jih ni vedno lahko izreči na glas. Zakaj urin uhaja tudi ob izvajanju vaj? Kakšno vlogo imajo spremembe v perimenopavzi? In kakšne možnosti imamo, ko težave začnejo vplivati na gibanje, sproščenost in vsakdanje življenje?

Mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med. FOTO: Osebni arhiv

O tem smo se pogovarjali z mag. Urško Bizjak Ogrinc, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva. Z laserskim zdravljenjem urinske inkontinence se ukvarja vrsto let in je soavtorica raziskav na tem področju. V pogovoru predstavlja izkušnje iz svoje klinične prakse.

Začniva z opisano izkušnjo: po porodu uhajanje urina med skakanjem, pozneje tudi ob kihanju. Na kaj kažejo takšne težave in kako ugotovite, ali gre za stresno urinsko inkontinenco?

Težave z uhajanjem urina, ki se pojavijo med telesno aktivnostjo, kihanjem in kašljanjem, kažejo na stresno urinsko inkontinenco. Diagnozo lahko zelo dobro postavimo že z anamnezo, pomagajo tudi klinični pregled, standardiziran vprašalnik za inkontinenco ter pri dvomljivih primerih urodinamika.

Kaj se v perimenopavzi spreminja in kako lahko te spremembe vplivajo na zadrževanje urina? Kako ločite vpliv hormonskih sprememb od posledic porodov in drugih dejavnikov?

Največji dejavnik tveganja za nastanek stresne urinske inkontinence je seveda porod. Po porodu pride do ohlapnosti vezivnega tkiva v nožnici. Na regeneracijo veziva (kolagenih in elastičnih vlaken) na žalost ne moremo vplivati, saj se zgodi spontano in počasi. Regeneracija traja tudi eno leto. Vse, kar lahko naredimo, je, da v času regeneracije pretirano ne obremenjujemo medeničnega dna.

Drugi velik dejavnik tveganja sta genetika in narava dela (če na primer težko dvigujemo ali smo veliko na nogah).

V perimenopavzi, predvsem pa v pomenopavzi, ko pride do pomanjkanja hormonov, zlasti estrogena, se stena nožnice še stanjša. To dodatno vpliva na slabšo nosilnost sprednje stene nožnice, ki skrbi, da je mehur v ravnovesni legi.

Ženska redno izvaja vaje za mišice medeničnega dna, urin pa ji še vedno uhaja. Kaj preverite najprej in kakšno vlogo ima strokovno vodena fizioterapija?

Keglove vaje za učvrščevanje mišic medeničnega dna pomagajo le, če je vezivno tkivo nožnice čvrsto in dobro regenerirano. S fizioterapijo moramo delovati z roko v roki in ne eden proti drugemu.

Prikaz modela medenice med posvetom v ambulanti.
Pogovor in pregled pomagata pri izbiri ustrezne obravnave težav z uhajanjem urina. Fotografija je simbolna. Foto: Profimedia

Katere možnosti obravnave ji lahko ponudite in po čem se odločate, katera je zanjo najprimernejša?

Ključna sta klinični pregled in težave, ki jih ženska navaja. Običajno so prvi ukrep Keglove vaje, ki jih ženske že same izvajajo, potem pa se doda še zdravljenje z laserjem, če se potrdi diagnoza stresne ali mešane urinske inkontinence.

Med možnostmi, o katerih ženske slišijo, so tudi laserski posegi. Kakšen laser uporabljate, na katera tkiva deluje in kakšen učinek želite z njim doseči?

Laser se je že v dermatologiji izkazal kot zelo dober za obnovo kolagena, to pa z še večjimi uspehi s pridom izkoriščamo v ginekologiji že 15 let. To je povsem neinvazivna terapija, ki s posebno tehnologijo segrevanja tkiv privede do učinkovitega krčenja kolagenov v nožnici. Sama uporabljam laser Er:YAG, ki se odlično absorbira v vodi, zato je krasen za regeneracijo sluznic.

Kako poteka poseg: Zdravnik v nožnico vstavi sondo, ki z laserjem segreje steno nožnice. Segrevanje povzroči nadzorovano toplotno poškodbo tkiva, ki naj bi spodbudila njegovo preoblikovanje in nastajanje novega kolagena. Cilj je, da bi stena nožnice bolje podpirala mehur in tako zmanjšala uhajanje urina. Poseg se opravi ambulantno in praviloma brez anestezije. (Vir: NICE, informacije za javnost)

Pri katerih ženskah bi o takšni obravnavi sploh razmišljali? Kdaj laser ni primeren oziroma bi priporočili drugo zdravljenje?

Lasersko terapijo bi priporočala vsem ženskam, ki so rodile in morda ne načrtujejo več nosečnosti, četudi nimajo inkontinence. Takšen poseg, ki regenerira vezivno tkivo, je lahko dobra preventiva pred zdrsom medeničnih organov v pomenopavzi.

Priporočala bi jo vsem ženskam s stresno inkontinenco v vseh starostnih skupinah. Pomagamo lahko tudi pri večjih stopnjah zdrsa medeničnega dna v pred- in pomenopavzi. Odlično pomaga tudi pri urogenitalnem sindromu in atrofičnem vaginitisu, seveda s prilagojenim protokolom.

Posebna previdnost pri laserskem zdravljenju pa je potrebna pri ženskah s prekomerno aktivnim mehurjem in urgentno inkontinenco. Tu laser ne pomaga oziroma lahko stanje prehodno (ne trajno) poslabša. Takšna inkontinenca se zdravi z zdravili, elektromagnetno stimulacijo, akupunkturo ipd.

Kaj kažejo kakovostne raziskave o učinkovitosti laserskih posegov pri stresni urinski inkontinenci? Kako ženski pojasnite, da nekatera strokovna priporočila njihovo uporabo omejujejo na raziskave?

Na področju zdravljenja z laserji je narejenih že veliko dobrih raziskav, ki vse kažejo podobno dobre rezultate. Po tolikih letih klinične uporabe ni več dvoma v njihovo učinkovitost.

Kaj v praksi pomeni uspeh: manj uhajanja, manjša potreba po vložkih ali popolno zadrževanje urina? Kako rezultate merite in kako dolgo spremljate pacientke?

Manj uhajanja urina, manj vložkov, svobodno gibanje in nemotena spolnost pomenijo ogromno za dobro kakovost življenja sodobne ženske. Včasih sem pacientke nenehno spremljala, tudi več let. Zdaj vem, da jim je dobro, da ni dvoma v uspeh in da bodo prišle, ko bodo ponovno potrebovale obnovitev.

Uspeh zdravljenja lahko spremljamo s standardiziranimi vprašalniki ICIQ, s katerimi ocenimo vrsto in stopnjo inkontinence. Za oceno zdrsa medeničnega dna imamo klasifikacijske lestvice, včasih pa zadostujeta tudi pogovor in klinični pregled.

Ženska med raztezanjem z dvignjenimi rokami v naravi.
Sproščeno gibanje je pomemben del kakovosti življenja. Fotografija je simbolna. Foto: Profimedia

Kako potekajo pregled, priprava in sam poseg? Koliko obiskov je običajno predvidenih in kakšna so navodila po posegu?

Pri prvem obisku se po pogovoru in kliničnem pregledu postavi diagnoza, obrazloži se poseg, če je indiciran, in prvi poseg se lahko tudi izvede. Običajno sta potrebna dva ali trije posegi v približno šest- do osemtedenskih razmikih. Potem se lahko ponavljajo vzdrževalni posegi, če so potrebni. Po posegu teden dni odsvetujemo intenzivno vadbo s tekom in poskoki, dvigovanje uteži ter spolne odnose. Seveda je odvisno tudi od tega, za kakšno stopnjo zdrsa medeničnega dna gre.

Kateri neželeni učinki in zapleti so mogoči ter kaj vemo o dolgoročni varnosti? Kaj naredite, če se po posegu pojavijo težave?

Neželenih učinkov praktično ni. V nekaj odstotkih lahko po posegu izzovemo težave s prekomerno aktivnim mehurjem, ker mehur spremeni položaj, a to v enem tednu izzveni. V praksi se to kaže kot pogosto uriniranje.

Kako dolgo lahko morebitno izboljšanje traja, kdaj se razmišlja o ponovitvah in kakšen je skupni strošek obravnave? Kaj predlagate, če učinka ni?

Če je vzrok za inkontinenco le porod, potem po odpravi težav ponovitve posegov morda ne bodo potrebne. Po raziskavi dolgoročnega spremljanja pacientk smo pri 50 odstotkih poseg ponovili po dveh do treh letih. Pri zdrsu medeničnega dna v praksi vsako leto naredimo en poseg, pri atrofiji nožnice prav tako raje naredimo poseg vsako leto, da vzdržujemo stanje.

Celoten strošek treh posegov je okrog 900 evrov, posamezen vzdrževalni poseg stane 250 evrov, da si pacientke lahko privoščijo vzdrževanje na daljši rok.*

Seveda se lahko zgodi, da pri nekaterih pacientkah ni učinka, a ugotovili smo, da je tako le pri 10 odstotkih, pri 90 odstotkih pa se stanje vsaj malo izboljša. Pri trdovratni stresni urinski inkontinenci uporabljamo tudi intrauretralni laserski poseg.

Kaj bi svetovali ženski iz uvoda: kateri naj bo njen prvi korak, da bo dobila ustrezno diagnozo in zanjo primeren načrt zdravljenja?

Opisane težave kažejo na stresno urinsko inkontinenco po porodu. Svetovala bi ji, naj ne čaka in ne trpi, temveč pride na pregled. Na podlagi pogovora in kliničnega pregleda lahko ocenimo stanje ter se pogovorimo o možnostih obravnave. Med njimi v svoji praksi uporabljam tudi laserske posege.

*Navedene cene veljajo za obravnavo pri sogovornici v času priprave članka.

Avtor
Piše

Mira Ćirović

Novinarka s področja zdravja z večletnimi izkušnjami v spletnih in tiskanih medijih. Teme: preventiva, celostno zdravje, cepljenje, nalezljive bolezni, prehrana, duševno zdravje in aktualne zdravstvene raziskave. Pri pisanju preverjeni znanstveni viri in sodelovanje s strokovnjaki s področja medicine in javnega zdravja. Za vprašanja in komentarje: mira.cirovic@styria-media.si.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
6,454
13.11.2026 ob 22:43
3,307
25.02.2026 ob 06:53
24,877
13.05.2021 ob 11:25
13,661
13.05.2021 ob 11:27
144,861
13.05.2021 ob 11:28
Preberi več

Več novic