“Ženske imamo v rodni dobi naravno zaščito – v obliki hormonov. Narava je poskrbela za zaščito našega zdravja, dokler moramo skrbeti za otroke. Ko začnejo ravni hormonov upadati, pa se za ženske začne obdobje povečanega tveganja za simptome in bolezni. Vendar ni treba, da je tako,” pravi specialistka ginekologije in porodništva mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., s katero smo se pogovarjali o obdobju perimenopavze in menopavze, možnostih lajšanja težav ter sodobnem menopavzalnem hormonskem zdravljenju (MHZ).
Njeno glavno sporočilo ženskam je preprosto, a pomembno:
“Ženske, ne čakajte, da boste eno leto brez menstruacije. Če se pojavijo težave, ki vplivajo na vaše življenje, poiščite pomoč. Skoraj vedno se da nekaj narediti.”
Spremembe se lahko začnejo že po 40. letu
Menopavza pomeni zadnjo menstruacijo, a pomembno je obdobje pred in po zadnji menstruaciji. Temu obdobju rečemo perimenopavza in to je proces, ki lahko traja dogo: začne se že 10 let pred zadnjo menstruacijo in traja do vsaj 5 let po zadnji menstruaciji. V tem času ravni ženskih spolnih hormonov nihajo, kar lahko povzroči zelo različne telesne in psihične spremembe.
“Vsaka ženska bi morala vedeti, da se zaradi nihanja hormonov po 40. letu začnejo spremembe – tako v počutju kot v delovanju telesa. Vendar to ne pomeni, da je treba vse to trpeti in čakati, da smo eno leto brez menstruacije, da začnemo lajšati težave. Obstajajo učinkovite oblike pomoči, ki jih lahko uvedemo že v perimenopavzi,” poudarja mag. Bizjak Ogrinčeva.
Med pogostimi težavami, ki jih ženske opažajo v tem obdobju, so:
- spremembe razpoloženja,
- slabši spanec in nespečnost,
- spremembe dolžine menstrualnega ciklusa,
- močnejše ali daljše menstruacije, ki lahko povzročijo tudi slabokrvnost,
- nočno potenje in vročinski oblivi,
- izrazitejši predmenstrualni simptomi,
- utrujenost,
- težave s koncentracijo in občutek “možganske megle”.
Simptomi niso pri vseh ženskah enaki. Nekatere jih skoraj ne občutijo, pri drugih pa so lahko zelo izraziti in pomembno vplivajo na vsakdanje življenje.
Ko se hormonske spremembe srečajo z vsakdanjim stresom
Perimenopavza pogosto sovpada z obdobjem življenja, ko imajo ženske veliko drugih obremenitev: skrbijo za otroke, pogosto tudi za starše, so delovno aktivne. Slabši spanec, dolgotrajen stres in hormonske spremembe lahko težave še okrepijo – po besedah mag. Urške Bizjak Ogrinc lahko vodijo tudi v povišane ravni kortizola, nabiranje maščobe v trebušnem predelu, vse večjo utrujenost, ki lahko pripelje celo do izgorelosti, ter občutek, da ženska preprosto ne zmore več tako kot nekoč.
“To je obdobje, ki je lahko poseben izziv. Čeprav hormonske spremembe povzročajo številne simptome, pa niso vsi nujno hormonskega izvora,” pojasnjuje sogovornica. Meni, da je pomembno, da ženska poišče pomoč, če težave vztrajajo ali pomembno vplivajo na njeno življenje. Zdravnik lahko presodi, ali so povezane s hormonskimi spremembami ali pa je treba poiskati drug vzrok.
“Če ženska samo trpi in upa, da bodo težave minile, lahko spregledamo tudi druge bolezni. Če težave niso hormonskega izvora, jo lahko usmerimo k ustreznemu specialistu, če so hormonskega izvora, pa ji lahko ponudimo učinkovito pomoč,“
pravi mag. Urška Bizjak Ogrinc.
Lajšanje simptomov hormonskega neravnovesja
Po besedah mag. Urške Bizjak Ogrinc je najbolj učinkovita možnost zdravljenja simptomov perimenopavze in menopavze menopavzalno hormonsko zdravljenje (MHZ). Namen tovrstnega zdravljenja je dodajanje hormonov, katerih raven se v obdobju perimenopavze in menopavze zmanjšujejo – s tem se lahko lajša simptome in tudi ugodno vpliva na dolgoročno zdravje. “Toda zdravljenje ni enako za vse. Ženske morajo vedeti, da imamo danes na voljo različne možnosti zdravljenja, ki jih lahko prilagodimo posameznici. Ne gre za to, da bi vsaki ženski predpisali enako terapijo,” razlaga.
“Sodobna terapija omogoča prilagajanje posameznih komponent zdravljenja in načinov njihovega vnosa.”
Pri sodobnem HNZ se uporabljajo tudi hormoni, ki so po svoji kemijski zgradbi enaki hormonom, ki jih proizvaja človeško telo. Pogosto jih označujemo kot telesu identične oziroma bioidentične hormone. “Vendar izraz ‘bioidentičen’ sam po sebi še ne pomeni, da je določeno zdravljenje varnejše ali primerno za vsako žensko. O ustreznosti zdravljenja odločajo vrsta hormona, odmerek, način vnosa, kombinacija ter zdravstveno stanje posameznice,” še pojasni sogovornica.
“Pomembna je personalizirana obravnava: cilj je izbrati zdravljenje, ki ustreza posamezni ženski.”
Najprej lahko začne upadati progesteron
Mag. Urška Bizjak Ogrinc pojasni, da se v obdobju perimenopavze najprej začne zniževati raven progesterona, kar lahko vodi v spremembe menstrualnega ciklusa, motnje spanja in razpoloženja ter kognitivne težave.
V takem primeru lahko zadostuje že dodajanje le progesterona. “Pri izbiri zdravljenja je pomembno, kateri simptomi so za žensko najbolj moteči in kaj želimo z zdravljenjem doseči. Za različne težave imamo na voljo različne možnosti,” pravi. Pri nekaterih ženskah je pomemben predvsem vpliv na krvavitve in urejanje ciklusa (kar uravnavamo z nekoliko močnejšimi progesteroni), pri drugih so v ospredju motnje spanja in kognitivne motnje – kar lahko uravnavamo s tako imenovanimi bioidentičnimi progesteroni.
Ko začne upadati estrogen
Estrogen ima v telesu številne pomembne naloge. Zmanjšanje ravni estrogena je povezano s spremembami v številnih organskih sistemih, med drugim v kosteh in urogenitalnem področju, v presnovnem ter srčno-žilnem zdravju.
“Hormonsko zdravljenje tako ni namenjeno le lajšanju simptomov, kot so vročinski oblivi, motnje spanja in razpoloženja … Pri ustrezno izbranih ženskah ima tudi dolgoročnejše koristi, denimo pri ohranjanju kostne gostote in s tem zmanjševanju tveganja za osteoporozo, lahko ugodno vpliva na urogenitalne simptome ter na presnovne, možganske in srčno-žilne dejavnike tveganja,” pojasnjuje mag. Urška Bizjak Ogrinc.
Kaj pa testosteron?
Kot pravi sogovornica, tudi ženske proizvajajo testosteron, vendar v precej manjših količinah kot moški. Njegova raven se v menopavzi ne spremeni na enak način kot raven estrogena. Dodajanje testosterona lahko v določenih primerih in ob specifičnih težavah naredi pomembno razliko.
Kdaj je pravi čas za uvedbo hormonskega zdravljenja?
“Ravni hormonov začnejo upadati že pred menopavzo, zato je smiselno, da tudi MHZ uvedemo že prej, ko obstaja za to indikacija,” še enkrat poudari mag. Urška Bizjak Ogrinc. Čeprav velja za zdravljenje z MHZ časovno okno: zdravljenje naj bi se začelo pred 60. letom starosti oziroma v petih letih po menopavzi, to pa ne pomeni, da je zdravljenje po tem obdobju avtomatično izključeno.
Denimo, ena od pogostih težav v poznejšem obdobju je menopavzni urogenitalni sindrom. “Zaradi pomanjkanja estrogena se lahko pojavijo suhost nožnice, pekoč občutek, bolečina pri spolnih odnosih, pekoče uriniranje in večja dovzetnost za okužbe sečil (uroinfekti). Pri takšnih težavah sistemsko hormonsko zdravljenje običajno ni potrebno, običajno zadostuje že zdravljenje z lokalnimi preparati,” razloži sogovornica.
Seveda pa MHZ ni univerzalna preventiva pred vsemi boleznimi in ga ni mogoče priporočiti vsaki ženski. Pri odločitvi vedno tehtamo pričakovane koristi in možna tveganja.
Kaj danes vemo o tveganjih MHZ?
Po besedah sogovornice ima strah pred MHZ korenine v velikih raziskavah, objavljenih pred več desetletji. Njihovi rezultati so pomembno vplivali na odnos do MHZ, poznejše analize pa so osvetlile, kateri dejavniki vplivajo na koristi in tveganja MHZ, denimo starost žensk, obstoječe bolezni, vrste uporabljenih hormonov, odmerkov ter časa uvedbe zdravljenja. “Pred desetletji je bilo hormonsko nadomestno zdravljenje drugačno (bolj agresivno), poleg tega imamo danes veliko več znanja o tem, katere ženske so primerne kandidatke, kakšne so kontraindikacije in kako zdravljenje prilagoditi,” poudarja mag. Urška Bizjak Ogrinc.
Med pomembnimi kontraindikacijami oziroma stanji, pri katerih je potrebna posebna previdnost sogovornica izpostavi določene oblike hormonsko odvisnih rakov, pretekle trombembolične dogodke ter druga zdravstvena stanja.
Na koncu pa opozori na še kar prisoten mit o povezavi MHZ in nastankom raka: “MHZ ne povzroča raka, lahko pa pri hormonsko odvisnih rakih spodbudi razrast celic,” sklene.
| Članek je namenjen izključno informiranju in izobraževanju ter ne predstavlja priporočila za uporabo posameznega izdelka ali zdravstvene obravnave. Prav tako članek ne predstavlja zdravstvenega nasveta, diagnoze ali nadomestila za posvet z zdravnikom oziroma drugim usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom. |
