V nadaljevanju preberite:
- Vroča voda in dolgotrajno prhanje lahko oslabita zaščitno pregrado kože ter povzročita suhost, srbenje in draženje.
- Kožo zaščitimo s kratkim prhanjem z mlačno vodo, nežnimi čistilnimi izdelki in redno uporabo vlažilne kreme.
- Če suhost ne mine ali jo spremljajo močno srbenje, rdečica, razpoke ali znaki okužbe, je potreben posvet z zdravnikom.
Naj bo to za lažje prebujanje v zgodnjih jutranjih urah, ogrevanje po prihodu s sprehoda ali sprostitev po dolgem dnevu – le malokaj se prileže bolj kot dolg, vroč tuš. Toda tisto, kar nam daje občutek udobja in sprostitve, ni nujno najboljša izbira tudi za našo kožo, opozarjajo dermatologi.
Zakaj je vroča voda lahko škodljiva za kožo?
Po mnenju strokovnjakov vroče prhe za kožo niso najboljša izbira. Vroča voda namreč koži odvzema vlago in poškoduje njeno naravno zaščitno pregrado.
“Kožna bariera je pomembna, saj zadržuje vlago v koži in nas ščiti pred morebitnimi alergeni ter dražečimi snovmi iz okolja. Če to bariero oslabimo, koža izgublja preveč vlage, vanjo pa lažje prodirajo alergeni in dražeče snovi,”
za NBC News pojasnjuje dr. Caren Campbell, specialistka dermatologije iz San Francisca.
Med posledice oslabljene kožne bariere dermatologinja prišteva:
- suho in hrapavo kožo,
- rdečico,
- draženje kože,
- srbečico,
- neprijeten občutek zategovanja,
- izpuščaje in luščenje kože,
- večjo občutljivost kože in
- večje tveganje za razvoj alergij.
Poleg tega lahko vroča voda poslabša težave pri ljudeh, ki imajo že oslabljeno kožno pregrado. To velja predvsem za osebe z zelo suho kožo, atopijskim dermatitisom ali drugimi stanji, pri katerih je koža nagnjena k srbenju in vnetju.
Zakaj je težava jeseni in pozimi pogosto še izrazitejša?
Jeseni in pozimi so zaradi nižjih temperatur, hladnega zraka in vetra obremenitve za kožo večje. Takšne razmere lahko prispevajo k hitrejši izgubi vlage, zaradi česar koža postane bolj suha, manj prožna in občutljivejša.
K temu pripomore tudi suh zrak v ogrevanih notranjih prostorih, kjer v hladnejših mesecih preživimo več časa in ki lahko dodatno pospeši izsuševanje kože.
Se je bolje tuširati z vročo ali mrzlo vodo?
Ena sama vroča prha ne bo povzročila opaznih posledic za kožo, vendar se, če to postane navada, poveča tveganje za njeno izsuševanje. Z vidika zdravja kože je prhanje s hladno vodo načeloma boljša izbira, a je lahko precej manj prijetno.
Strokovnjaki zato svetujejo tuširanje s prijetno toplo vodo, ki naj bo le nekoliko toplejša od naše telesne temperature.
Preberite tudi: Zakaj vse več ljudi prisega na prhanje v temi?
Kako preprečiti suho in srbečo kožo?
Campbell pojasnjuje, da temperatura vode ni edini dejavnik, ki vpliva na kožo. Opozarja, da je smiselno paziti tudi na dolžino prhanja in izdelke, ki jih med tuširanjem uporabljamo.
Za ohranjanje zdrave in navlažene kože strokovnjaki priporočajo nekaj preprostih sprememb pri tuširanju:
- Prhanje naj ne traja dlje kot 10 minut, saj lahko dolgotrajno izpostavljanje vodi prispeva k izsuševanju kože.
- Med tuširanjem zaprite vrata kopalnice, da v prostoru zadržite paro in povečate vlažnost zraka.
- Znižajte temperaturo vode in se izogibajte prevročim prham.
- Agresivna mila zamenjajte z nežnimi čistilnimi izdelki, ki manj obremenjujejo kožo.
- Pri umivanju uporabite manjšo količino mila, saj pretirana uporaba lahko odstrani naravna olja s kože.
- Izogibajte se uporabi grobih gobic ali krp za umivanje.
Dermatologi poudarjajo, da vsakodnevno tuširanje za ohranjanje higiene in zdrave kože ni nujno, saj za večino zadostuje že nekaj prhanj na teden. Prepogosto tuširanje, zlasti z vročo vodo in agresivnimi čistilnimi sredstvi, lahko namreč odstrani naravna olja s kože ter prispeva k njenemu izsuševanju. Zanimivo je, da je kljub temu vsakodnevno tuširanje v številnih državah postalo skoraj samoumeven del vsakodnevne rutine.
Preberite tudi: To se zgodi, če se ne prhate dovolj pogosto!
Pomembna je tudi nega po tuširanju
Campbell opozarja, da je pomembno tudi, kaj naredimo takoj po prhanju. Kožo nežno popivnajte z mehko brisačo in je ne drgnite agresivno.
Če se vročim prham ne morete odpovedati, je pomembno, da posebno pozornost namenite ponovni navlažitvi kože, s čimer lahko preprečite draženje:
“Če vlažilno kremo nanesete takoj po tuširanju, ko je koža še rahlo vlažna, pomagate zadržati vlago v koži. S tem lahko zmanjšate tveganje za suho kožo, srbečico, poslabšanje ekcema in začasne, a neželene spremembe videza kože,”
piše dermatolog dr. David Rayhan.
Obenem priporoča, da izberete nežno vlažilno kremo brez dišav.
Kdaj suha koža zahteva obisk zdravnika?
Če se suha koža kljub redni uporabi vlažilne kreme ne izboljša ali jo spremljajo močno srbenje, rdečica, luščenje in boleče razpoke, je priporočljiv obisk zdravnika. Vzrok so namreč lahko tudi različna kožna obolenja, ki zahtevajo ustrezno zdravljenje.
Najpogostejša vprašanja
Ali je vsakodnevno tuširanje z vročo vodo škodljivo za kožo?
Zelo vroča voda in dolgotrajno prhanje lahko izsušita kožo, zlasti pozimi. Boljša izbira je krajše prhanje z mlačno vodo, po katerem uporabimo vlažilno kremo.
Koliko časa naj bi se tu3širali pozimi?
Dermatologi priporočajo, da se tuširate približno pet do deset minut. Tako omejite dolgotrajno izpostavljenost vodi in zmanjšate tveganje za izsuševanje kože.
Kaj nanesti na kožo, če je suha in srbeča?
Poiščite vlažilno kremo ali mazilo brez dišav in ga nanesite na še nekoliko vlažno kožo. Če srbenje vztraja, se pojavijo razpoke ali se stanje slabša, se posvetujte z zdravnikom.
Viri:
- Are hot showers bad for your skin? Dermatologists weigh in. NBC News, dostopno na: https://www.nbcnews.com/select/shopping/are-hot-showers-bad-for-skin-rcna240084. Zadnji dostop: oktober 2026.
- Showering in Summer and Winter. Walk-in Dermatology, dostopno na: https://walkindermatology.com/showering-in-summer-and-winter/. Zadnji dostop: oktober 2026.
