Pediatri so staršem v preteklosti svetovali, naj z uvajanjem živil, kot so arašidi in jajca (ki so pogosti povzročitelji alergij), počakajo do malčkovega drugega ali tretjega leta starosti. Teorija je izhajala iz prepričanja, da bi lahko zgodnja izpostavljenost tem živilom spodbudila razvoj alergij, pri katerih imunski sistem na neškodljive molekule v hrani reagira, kot da so nevarne.
Vendar se je izkazalo ravno nasprotno: če otroku alergene ponudimo zgodaj, s tem dejansko zmanjšamo verjetnost, da se bo alergija sploh razvila, poroča Time. Prelomna študija iz leta 2015 je to dokazala za arašide. Ameriški nacionalni inštitut za zdravje (National Institutes of Health – NIH) je zato leta 2017 izdal posodobljene smernice, ki spodbujajo zgodnje uvajanje, znanstveniki pa so lani potrdili, da je to privedlo do opaznega upada diagnoz alergij na arašide. Sodeč po obsegu tega upada, so preprečili na desettisoče primerov alergij.
Študija, objavljena 8. junija letos v strokovni reviji JAMA Pediatrics, ugotavlja, da enako velja tudi za jajca. Raziskovalci so opazili, da so po uvedbi novih smernic v Avstraliji, ki starše pozivajo k zgodnjemu uvajanju jajc, stopnje alergij na jajca upadle za kar 17 odstotkov. To je nov dokaz, da zgodnja izpostavljenost hrani ne povzroča alergij, temveč pred njimi varuje.
Kaj je do zdaj znanega o preprečevanju alergij?
Ni še povsem jasno, zakaj nekateri ljudje razvijejo prehranske alergije, vendar znanstveniki sumijo, da je to tesno povezano s tem, kako se telo prvič sreča z alergenom.
“Danes vemo, da vnos prehranskega alergena v prebavni trakt oziroma črevesje imunski sistem nauči, da je to živilo varno,” pojasnjuje dr. David Hill, pediater alergolog in imunolog iz Otroške bolnišnice v Filadelfiji. Nasprotno pa velja, če se imunski sistem z alergenom prvič sreča na drug način – na primer, če delci hrane s starševega obroka zaidejo na otrokovo suho, poškodovano kožo. Pri nekaterih otrocih lahko to “imunski sistem nauči, da je ta alergen nevaren”. Znanstveniki menijo, da je prav to razlog, zakaj je ekcem (ki vključuje razpokano in vneto kožo) pogosto povezan z razvojem prehranskih alergij.
Kako uvajati alergene?
Da lahko že v zgodnjem otroštvu veliko naredimo za preprečevanje alergij, potrjuje tudi pediatrinja asist Tina Vesel Tajnšek, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Ena izmed metod za to je tako imenovana oralna toleranca.
Zdravnica svetuje, da dojenček takrat, ko je razvojno zmožen uživati gosto hrano, vsaj nekajkrat tedensko dobi majhno količino arašidovega masla ali kuhanih jajc – na primer toliko, da jo lahko poliže z žličke. Na ta način se telo pravočasno navadi na alergene, s čimer se zmanjša verjetnost za razvoj alergije. Pomembno zaščitno vlogo pri tem procesu igra tudi dojenje.
Ob tem pa slovenska pediatrinja opozarja na pomembno podrobnost, ki je tudi že omenjena v članku – stik alergenov s kožo. Pravi, da v zgodnjem otroštvu ne bi smeli uporabljati kozmetike, ki vsebuje prehranske alergene (kot so mandljevo ali arašidovo olje, mlečne beljakovine ali jajčni izvlečki). Takšen stik preko kože namreč lahko zmede imunski sistem. Telo lahko te snovi napačno prepozna kot grožnjo, zaradi česar se lahko nanje kasneje, ko jih otrok dejansko zaužije, odzove z burno alergijsko reakcijo.
- Več o alergijah in anafilaksiji pri otrocih preberite v članku: Zdravnica opozarja: “To, kar dajete otroku, ni tako nedolžno!”
Povzetek povzema rezultate študije in je namenjen zgolj informiranju ter ne predstavlja zdravstvenega nasveta. Uvajanje alergenov pri dojenčkih in otrocih, zlasti če imate alergije v družini, naj vedno poteka po predhodnem posvetu z izbranim pediatrom in pod njegovim nadzorom.
Vir: The Time; Feeding Kids Eggs Early in Life Helps Prevent Food Allergy, New Study Says. Dostopno na: https://time.com/article/2026/06/16/prevent-food-allergies-early-exposure-eggs/. Zadnji dostop: Junij 2026
