V nadaljevanju preberite:
- Osnove varnega potovanja poleti so dobro načrtovanje poti, izogibanje prometnim zastojem in zmerno hlajenje vozila.
- Brezskrbno potovanje temelji na dobro opremljeni potovalni lekarni ter ukrepih za preprečevanje potovalne slabosti in dehidracije.
- Pri odhodu v tujino so pomembni pravočasna cepljenja, zaščita pred nalezljivimi tropskimi boleznimi in postopno prilagajanje na višje nadmorske višine.
Od dolgotrajnih voženj in potovalne slabosti do vročinskih obremenitev, nalezljivih bolezni in tveganj v tropskih državah – poletje ni le čas oddiha, temveč tudi obdobje povečanih zdravstvenih tveganj.
V okviru projekta Fletno poletno z NIJZ vodja enote za nalezljive bolezni območne enote NIJZ Ljubljana, dr. Ondina Jordan Markočič, opozarja na možne nevarnosti na poti in svetuje, kako poskrbeti za varno in brezskrbno poletje.
Varna vožnja in vročina v avtomobilu
Pri vožnji z avtomobilom je dobra organizacija poti bistvena. “Prometnih zastojev smo se že nekako navadili, pa vendar bi si dolge vožnje in predvsem čakanje v kolonah lahko olajšali, pa na to pogosto niti ne pomislimo,” opozarja Jordan Markočič in svetuje, da se na pot odpravimo v času, ko so temperature znosnejše in je prometa manj – ponoči.
Če se vožnji podnevi, v visokih temperaturah ne moremo izogniti, je pomembno da:
- se redno ustavimo in si vzamemo čas za počitek.
- dovolj pogosto prezračimo vozilo in tudi sami stopimo na svež zrak.
- uporabljamo klimatsko napravo, a smo pozorni, da razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v avtu ni večja kot 5–7 °C.
Ker so razmere v prometu nepredvidljive in se lahko zgodi, da se kljub nočni vožnji znajdemo v zastoju, je nujno, da imamo poleti s seboj vodo.
Pozor: V zaprtem vozilu nikoli ne smemo nikogar puščati niti za minuto, saj je to smrtno nevarno. Tudi v senci se lahko ob visokih zunanjih temperaturah notranjost vozila v nekaj minutah segreje na 50, 60 ali celo 70 °C.
Potovalna slabost
Potovalna slabost je pogosta predvsem pri otrocih, lahko pa prizadene tudi odrasle. Strokovnjakinja pojasnjuje, da je potovanje v nočnem času učinkovit način za preprečevanje potovalne slabosti. Če to ni mogoče, priporoča, da:
- gledamo skozi okno, navzven in naprej.
- ne beremo, pišemo, telefoniramo ali gledamo navzdol.
- redno prezračimo vozilo in ne pretiravamo s klimo.

Potovalna lekarna – osnovna oprema
Na pot se vedno odpravite s potovalno lekarno, prilagojeno dolžini potovanja in destinaciji.
V potovalni lekarni naj bodo:
- zdravila, ki jih redno jemljete
- termometer
- obliži
- protibolečinska zdravila
- rehidracijski praški
- osnovna zaščita za manjše poškodbe in žulje
Pred odhodom preverite tudi rok uporabe zdravil in poskrbite, da bodo shranjena v skladu z navodili proizvajalca. Ne pozabite pa tudi na zdravstveno zavarovanje za tujino, saj vam lahko v primeru bolezni, poškodbe ali drugih nepredvidenih dogodkov prihrani visoke stroške zdravljenja in zagotovi hitrejšo pomoč.
Driska in hidracija: kaj zares pomaga?
Driska je ena najpogostejših zdravstvenih težav na potovanjih, pri kateri je ključnega pomena pravočasno nadomeščanje tekočine in elektrolitov, saj tako zmanjšamo tveganje za dehidracijo.
Jordan Markočič priporoča, da po majhnih požirkih pijemo dovolj rehidracijske raztopine in dokler se prebava ne umiri, uživamo lahko prebavljivo hrano.
Kaj pa kola in slane palčke za pomoč pri driski? Najpomembneje je, da otrok pije dovolj tekočine – karkoli je pripravljen sprejeti, saj je hidracija ključna. S slanimi palčkami otrok sicer zaužije nekaj soli, vendar to ne nadomesti izgubljenih elektrolitov v pravem razmerju. Najboljša izbira so rehidracijske raztopine v prahu, ki nadomeščajo tekočino in elektrolite. Njihov okus lahko izboljšamo tako, da dodamo malo soka sveže pomaranče.

Potovanja v oddaljene države
Potovanja v oddaljene države, tudi tiste z nižjimi higienskimi standardi, so vse pogostejša.
Strokovnjaki z NIJZ pa opozarjajo, da se mora potnik zavedati, da je njegovo zdravje med bivanjem v neki državi v veliki meri odvisno od njega samega, zato mora dobiti jasne in izčrpne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi priporočili medicinske stroke.
Priporočljivo je, da potniki, zlasti pred prvim tovrstnim potovanjem, obiščejo ambulanto za potovalno medicino. Tam lahko dobijo vse informacije glede:
- zdravstvenih tveganj v določeni državi,
- zaščite z zdravili,
- obveznih in priporočenih cepljenj ter
- higiene in varne prehrane.
Najbolj primeren čas za posvet v ambulantah za cepljenje in potovalno medicino, da lahko zaščito s cepljenjem pred potovanjem še pravočasno opravimo, je 6-8 tednov pred potovanjem oziroma najmanj 1 mesec pred potovanjem.
Ne pozabimo na višinsko bolezen!
Ena od nevarnosti pri trekingih v visokogorju je tudi višinska bolezen, predvsem nad 3000 metri nadmorske višine.
Jordan Markočič svetuje naslednje:
- Ključni ukrep za preprečevanje je postopno prilagajanje telesa na višino, kar pomeni, da naj bi se posameznik dnevno vzpenjal le za približno 400–500 metrov.
- Pomembno je, da veliko pijemo, saj pri prilagajanju na višino preko ledvic izgubljamo več tekočine.
- Pri hitrejših vzponih ali pri osebah z večjim tveganjem se lahko uporabijo tudi preventivna zdravila, vendar vedno le po predhodnem posvetu z zdravnikom.
- Dobro je, da smo pozorni na prve znake višinske bolezni, kot so glavobol, slabost, utrujenost ali vrtoglavica.
Ob pojavu simptomov je treba vzpon takoj prekiniti, po potrebi še kakšen dan ostati na isti višini ali se celo spustiti 400–500 metrov nižje, saj lahko nadaljevanje vodi v hujše oblike bolezni, kot sta pljučni ali možganski edem, ki sta lahko življenjsko nevarna.

Najpogostejša vprašanja
1. Kako se lahko na poletnem potovanju izognemo potovalni slabosti in utrujenosti?
Najbolj pomaga preventiva: izogibanje branju ali gledanju v telefon med vožnjo, usmerjanje pogleda naprej proti horizontu ter redni postanki. Priporočljivo je tudi, da potujemo v hladnejšem delu dneva ali ponoči, ko je manj zastojev.
2. Kaj mora vsebovati osnovna potovalna lekarna za varno poletje?
Osnovna potovalna lekarna naj vključuje obliže, osnovna protibolečinska zdravila, rehidracijske praške, termometer in sanitetni material za manjše poškodbe. Pomembno je tudi, da s seboj vzamemo vsa redno predpisana zdravila ter uredimo zdravstveno zavarovanje za tujino.
3. Na kaj moramo biti posebej pozorni pri potovanjih v tujino in tropske države?
Pred odhodom je priporočljiv posvet v ambulanti za potovalno medicino, kjer svetujejo glede cepljenj in zaščite pred nalezljivimi boleznimi, kot je malarija. Pri potovanjih v visokogorje pa je ključno postopno prilagajanje na višino, saj lahko prehitro vzpenjanje povzroči višinsko bolezen.
Viri:
- Fletno poletno z NIJZ. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/mediji/fletno-poletno-z-nijz/. Zadnji dostop: junij 2026.
- Nasveti za zaščito zdravja na potovanju. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/potovalna-medicina/nasveti-za-zascito-zdravja-na-potovanju/. Zadnji dostop: junij 2026.



