V nadaljevanju preberite:
- Raziskave kažejo, da lahko vrtnarjenje pomaga pri zmanjševanju stresa, krepi sposobnost možganov za prilagajanje in izboljšuje socialne odnose.
- Ljudje, ki vrtnarijo, poročajo o večjem zadovoljstvu v življenju, boljši kakovosti življenja in višji samopodobi.
- Vrtnarjenje lahko izboljša našo sposobnost osredotočanja, nas uči učinkovitega reševanja težav ter nam daje občutek smisla in izpopolnjenosti.
Kljub temu da maj letos še vedno spremlja nekoliko nepredvidljivo vreme, je že pravi čas, da začnemo načrtovati in urejati naše zelene kotičke. To je obdobje, ko postopoma oživimo vrtove, balkone in okenske police, posejemo semena, posadimo prve cvetlice in vsak dan z zanimanjem spremljamo, kaj je vzklilo.
A vrtnarjenje ni le prijeten hobi – prinaša tudi številne koristi za naše duševno in telesno počutje.
Koristi vrtnarjenja
V času, ko vse več posameznikov išče aktivnosti za umiritev, zmanjševanje stresa in usmerjanje pozornosti, vrtnarjenje postaja vse bolj razširjena in priljubljena praksa. Ima namreč številne pomembne koristi za duševno zdravje.
Po podatkih raziskav koristi vključujejo višjo kakovost življenja, boljši spanec, bolj optimistično naravnan pogled na svet, več sreče ter manj depresije, stresa in tesnobe. Na portalu Psychology Today pa psiholog Phil Lane posebej izpostavlja še štiri znanstveno podprte učinke:
1. Zmanjševanje stresa
Raziskave so pokazale, da so v primerjavi s kontrolno skupino udeleženci, vključeni v vrtnarske dejavnosti, poročali o izrazitejšem zmanjšanju depresije, tesnobe in ravni stresa, kar potrjuje blagodejen vpliv teh aktivnosti.
Stres se običajno pojavi, ko imamo preveč dela in smo pod velikim pritiskom. Ker smo zaradi tehnologije in nenehne dosegljivosti pogosto raztreseni, težko ostanemo prisotni v trenutku. Vrtnarjenje pa nam omogoča, da se sprostimo, smo bolj prisotni in čuječi.
- Preberite tudi: Glina kot terapija: zakaj jo vse več ljudi vključuje v vsakdan
2. Nevroplastičnost
Nevroplastičnost je sposobnost možganov, da se spreminjajo in prilagajajo skozi življenje. Ko se učimo nečesa novega, se naši možgani dobesedno preoblikujejo – ustvarjajo nove povezave, krepijo že obstoječe povezave in oslabijo povezave, ki jih ne uporabljamo več.
Vrtnarjenje ne spodbuja le pridobivanja novega znanja in veščin, temveč pomaga našim možganom, da rastejo in se spreminjajo na zdrav način. Ta mentalna prožnost lahko pomaga pri zaščiti pred psihološkimi težavami, saj postanemo bolj prilagodljivi in odprti za spremembe, hkrati pa smo manj nagnjeni k ponavljajočim se načinom razmišljanja ali občutku stagnacije.
3. Iskanje smisla
Skrb za vrt ali rastline lahko prinaša občutek smisla, saj nas opazovanje njihove rasti in redna nega motivirata ter dajeta jasen namen vsakodnevnim opravilom. Hkrati takšna dejavnost pomaga strukturirati dan, saj vključuje ponavljajoče se naloge, kot so zalivanje, opazovanje in skrb za rastline.
Raziskave potrjujejo, da ima čas preživet v naravi terapevtske učinke, vrtnarjenje pa je povezano z večjo samopodobo, kakovostjo življenja in življenjskim zadovoljstvom, kar kaže na njegov pozitiven vpliv na splošno dobro počutje.
4. Skupnost in povezanost
Duševno zdravje temelji na povezanosti z drugimi. Vrtnarjenje ponuja priložnosti za socialne stike, sodelovanje in vključevanje v skupnost, kar lahko izboljša splošno duševno počutje. Raziskave pa kažejo, da vrtnarjenje spodbuja tudi interakcijo z družinskimi člani.
Vrtnarjenje kot terapija
Vrtnarjenje lahko pomaga pri zmanjševanju tveganja za razvoj resnejših psiholoških težav in krepi duševno odpornost. Njegove pozitivne učinke na mentalno zdravje potrjujejo tudi strokovnjaki s programa OMRA, ki poročajo, da se vrtnarjenje kot del hortikulturne terapije že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja uporablja kot oblika psihosocialne rehabilitacije oseb z duševnimi motnjami.
Tovrstna terapija temelji na celostnem pristopu, ki vključuje delovno, izobraževalno, telesno in socialno rehabilitacijo posameznikov s težavami v duševnem zdravju, s čimer spodbuja njihovo aktivno vključevanje, krepitev veščin ter izboljšanje kakovosti življenja.
Poleg zgoraj naštetih koristi pa na spletni strani programa izpostavljajo tudi pozitivne učinke vrtnarjenja na svežem zraku in izpostavljenosti (ne premočnemu) soncu – pomagata lahko zniževati krvni tlak ter spodbujata nastajanje vitamina D.
Redno povezovanje z naravo prek barv, zvokov in vonjev omogoča mentalno sprostitev in razbremenitev. Vrtnarjenje tako predstavlja dejavnost, ki združuje telesno aktivnost in duševno dobrobit v tesnem stiku z naravo ter s tem ugodno vpliva na naše splošno počutje.
Viri:
- How Gardening Can Save Your Mental Health. Psychology Today, dostopno na: https://www.psychologytoday.com/us/blog/am-i-dying/202605/how-gardening–can-save-your-mental-health. Zadnji dostop: maj 2026.
- Vrtnarjenje kot terapija. Program OMRA, dostopno na: https://www.omra.si/pomoc/kaj-pricakovati-od-posameznih-oblik-pomoci/kaj-pricakovati/vrtnarjenje-kot-terapija/. Zadnji dostop: maj 2026.
