Oblikovanje gline postaja vse bolj priljubljen način sprostitve, saj združuje ustvarjalnost, stik z naravo in kakovostno preživet čas. Ponuja nam priložnost, da se ustavimo, upočasnimo in z rokami ustvarimo nekaj oprijemljivega. Primerna je tudi kot skupna aktivnost za družine – preprosta, dostopna in z veliko prostora za igro ter raziskovanje.
Z Marjeto Lužnik, vodjo mini tovarne na keramiki v ETRI skupini in ustanoviteljico blagovne znamke Meri Lu, smo raziskali, kako lahko glina postane del vsakdana.
»Glina ima med ustvarjalnimi materiali prav posebno mesto. Omogoča nam občutek stika z zemljo, ki ga danes tako zelo pogrešamo. Kdaj ste nazadnje hodili bosi po zemlji ali gnetli vlažno prst? Glina nam to izkušnjo približa. Ko jo gnetemo, neobremenjeni s končnim izdelkom, čas kar beži. Ko se prepustimo igri, naredimo največ zase.«
Marjeta Lužnik
Od otroške igre do mini tovarne
»Z glino smo se igrali že kot otroci. Na hribu je bil del, kjer je bila zemlja malce drugačna od ostale. Tam smo kopali glino ter iz nje izdelovali posodice, s katerimi smo se igrali, pa živali in človečke …,« pove Marjeta Lužnik.
Kasneje je njeno ustvarjanje prek učenja in veliko prakse postopoma preraslo v resno dejavnost. Danes vodi mini tovarno na keramiki, kjer združuje ročno ustvarjanje in manjšo serijsko proizvodnjo.
Kaj je “mini tovarna” in zakaj je zanimiva?
Mini tovarna na keramiki povezuje ustvarjalnost in obrt, je nekaj vmes med hobijem, umetnostjo in proizvodnjo.
»Temelji na izdelavi manjših serij po naročilu. Oblikovalka ali oblikovalec razvije izdelek, ki ga nato pretvorimo v ponovljivo, ročno dodelano serijo, po številčnosti primerno za gostinstvo in manjše obrate. To pomeni, da izdelki ohranijo osebni pečat. Posebna vrednost mini tovarne je njen vključujoč pristop – pri delu sodelujejo tudi osebe iz ranljivih skupin, ki pod mentorstvom soustvarjajo kakovostne izdelke,« pove Lužnik. Njena mini tovarna je torej primer male manufakture, kjer se prepletajo ročno delo, znanje in družbena odgovornost.
Mini tovarna na keramiki – izdelovanje potičnic za bodoče (orehove) potice (Fotografiji spodaj: Marjeta Lužnik)
5 razlogov, zakaj ustvarjati z glino (tudi z otroki)
- Pomirja in sprošča – gnetenje gline deluje skoraj terapevtsko.
- Krepi ustvarjalnost – ni napačnih oblik ali izdelkov.
- Povezuje – skupno ustvarjanje je kakovostno preživet čas.
- Spodbuja stik z naravo – material je naraven in “živ”.
- Uči potrpežljivosti – nič ne gre na silo, glina rabi čas.
Ustvarjanje z glino pomirja in sprošča ter krepi ustvarjalnost (Fotografiji spodaj: Marjeta Lužnik)
Zakaj je glina večen material?
»Glina je material, ki ne propade, ampak nas vedno znova vabi k ustvarjanju. Dokler ni žgana v peči, jo lahko uporabljamo znova in znova – gnetemo, oblikujemo, posušimo in po potrebi spet »obudimo« z vodo.
Ko pa želimo narediti korak naprej in ustvariti trajen izdelek, je smiselno poiskati delavnico ali mentorstvo v lokalnem okolju. S pravim vodstvom se pot hitro odpre – in ustvarjanje z glino lahko postane veliko več kot le hobi«, svetuje Lužnik.
Ali ste vedeli?
Glina je naraven, mehak material, ki ga lahko oblikujemo, dokler vsebuje vlago.
Ko jo žgemo pri visoki temperaturi, nastane keramika – trden in trajen material.
Domači ustvarjalni kotiček – lažje, kot si mislite
»Za začetek ne potrebujete posebne opreme. Dovolj so že:
- lesena podlaga za lažje gnetenje,
- podlage, na katerih bomo sušili izdelke,
- valjar (ali npr. kar steklenica),
- nožek,
- gobica (npr. stara gobica za posodo),
- in posodica z malo vode.
To je dovolj za prve izdelke«, spodbudi Lužnik.
Kako začeti?
1. Izberite pravo glino
Če želite pristen občutek, izberite naravno glino (ne umetnih, na zraku sušečih se mas).
2. Najprej igra, potem izdelek
Ne osredotočite se takoj na popoln izdelek. Dovolite si raziskovanj in napak.
3. Bodite potrpežljivi
Glina “kaznuje” hitenje – najlepši rezultati pridejo, ko si vzamete čas.
4. Ponovite vajo, učite se skozi izkušnjo
Če niste zadovoljni z izdelkom, lahko z istim koščkom gline začnete znova. Če imate možnost, obiščite delavnico – napredek bo hitrejši.
3 tehnike za začetnike
Za začetek so najbolj primerne preproste ročne tehnike, saj jih lahko izvajamo doma in brez posebnih orodij.
- Pinching (stiskanje) – iz kepice gline s prsti oblikujemo skodelico ali posodico
- Tehnika kačic – z valjanimi “kačicami” gradimo stene posode
- Valjanje plošč – razvaljano glino oblikujemo v sklede ali skodelice (npr. čez obrnjeno skledo)
»Te tehnike so odlične, ker omogočajo veliko svobode – glino lahko tudi okrasimo z odtisi listov, kamnov ali žigov«, pravi Lužnik.
Ideja za družinski DIY projekt
Nekaj tehnično preprostega in uporabnega, kot so:
- lončki za zelišča,
- mobile zvončki,
- ali tablice za označevanje rastlin na vrtu.
Najboljši del? Ideje pridejo same, ko enkrat začnete gnesti.
Na kaj paziti? (najpogostejše napake)
Glina je material, ki se med delom in sušenjem stalno spreminja. Napake nastanejo predvsem zaradi nepravilne obdelave, vlage ali sušenja.
Najpogostejše napake:
- Premalo pregnetena glina – zračni mehurčki ostanejo ujeti v masi, kar povzroči pokanje in slabše spoje
- Nepravilna vlažnost gline – presuha glina poka, premokra pa se »packa« in seseda
- Nepravilno sestavljanje – ni dovolj, če dele le pritisnemo skupaj (uporabiti je treba “lepilo” iz gline in površine rahlo opraskati)
- Neenakomerna debelina – vodi do pokanja med sušenjem
- Prehitro sušenje – ne sušimo na soncu ali na radiatorju
- Premalo načrtovane »rezerve« – ker se glina med sušenjem krči, je končni izdelek lahko tudi 10–15 % manjši od prvotne oblike
- Neupoštevanje navodil za žganje – vedno shranite podatke o glini
Če kupujete glino za svoj prvi projekt, vedno shranite nalepko z embalaže. To vam bo prihranilo veliko težav kasneje. Na njej so ključni podatki – predvsem temperatura žganja in sestava gline, ki ju mora poznati tisti, ki bo vaš izdelek žgal.
Kako recikliramo glino?
Če izdelka ne žgemo, lahko glino vedno ponovno uporabimo:
1. Razlomite jo na manjše kose
Suha glina bolje vpija vodo, če jo najprej razdrobite ali narežete.
2. Dodajte vodo postopoma
Kose položite v posodo in jih rahlo navlažite (ne zalijte takoj preveč). Lahko jih tudi zavijete v mokro krpo.
3. Pustite, da vpije vlago
Glino pustite nekaj ur ali čez noč, da enakomerno vpije vodo.
4. Pregnetite
Ko se zmehča, jo dobro pregnetite, da postane enotna in brez zračnih mehurčkov.
5. Po potrebi ponovite
Če je še vedno pretrda, dodajte malo vode in postopek ponovite.
Majhen nasvet za konec
»Glina ni le material, je izkušnja. Ko se ji prepustite brez pričakovanj, vas lahko preseneti. Včasih tudi z napakami – a prav v tem je njen čar,« zaključi Marjeta Lužnik.
