Toksična in boleča prijateljstva niso vedno očitno problematična. Pogosto ne vključujejo velike izdaje, krutosti, zanemarjanja, laži ali velikih konfliktov. Včasih prijateljstvo preprosto zbledi – ostanejo stiki in skupna zgodovina, po druženjih pa občutek praznine, osamljenosti in čustvene izčrpanosti.
Gre za enostransko prijateljstvo, ki ga je včasih težko prepoznati, a je lahko zelo izčrpavajoče.
Kaj naredi prijateljstvo enostransko?
“Prijateljstva temeljijo predvsem na vzajemnosti. Ni nujno, da je vložek obeh strani ves čas popolnoma enak, vendar pa ne morejo zares obstajati brez splošnega občutka, da so skrb, zanimanje in prizadevanje obojestranski,” za Psychology Today pojasnjuje psiholog Mark Travers.
V zdravih prijateljstvih koristi, kot so podpora, občutek sprejetosti in splošno zadovoljstvo, odtehtajo trud, ki ga prijatelja vlagata v odnos.
V enostranskih prijateljstvih se to ravnovesje počasi poruši. Ena oseba, pogosto nevede, prevzame večino odgovornosti: organizira srečanja, več posluša kot je slišana in se nenehno prilagaja potrebam odnosa. Druga oseba predvsem prejema, ne da bi enako vračala.
Zakaj so enostranska prijateljstva tako naporna?
Kar takšna prijateljstva naredi tako naporna je, da je neravnovesje v odnosu lahko komaj opazno. Za razliko od odkritega konflikta, kjer oba prijatelja točno vesta, kaj se je zgodilo, čustvena odsotnost ne ponudi nič oprijemljivega, s čimer bi se lahko soočil ali kar bi lahko rešil. Živčni sistem ne dobi signala, kaj naj naredi. Namesto tega se pojavi splošen občutek odtujenosti, čustvene praznine in napetosti.
Prav zato je takšne odnose pogosto težje predelati kot situacije, kjer se prijateljstvo jasno konča. Posameznik se namreč lahko dolgo sprašuje, ali si stvari sploh pravilno razlaga in ali je težava sploh resnična.
Zakaj ostajamo v enostranskih odnosih?
Travers meni, da “veliko ljudi ostane, ker imajo občutek, da nimajo pravice oditi.” Če osebo poznamo že zelo dolgo, smo se z njo v preteklosti dobro razumeli in skupaj doživeli veliko lepega, se zdi skoraj nepošteno, da bi odnos prekinili, če ni očitnega konflikta, kljub temu, da se je odnos morda spremenil in ne izpolnjuje več naših potreb.
Družba nam narekuje tudi, da naj bi bila prijateljstva preprosta in da moramo ljudi sprejeti takšne, kot so. Ob tem se pogosto pojavlja tudi pritisk, da ne smemo imeti previsokih pričakovanj in da bi morali biti hvaležni že za vsako obliko povezanosti.
To občutje še dodatno utrjuje socialna primerjava z drugimi. Ko vidimo, da imajo tudi drugi le površinske odnose, lahko lastno praznino sprejmemo kot nekaj povsem normalnega ali neizogibnega. Tako se postopoma spremeni naš občutek za to, kako izgleda zdrav odnos.
Kako enostransko prijateljstvo vpliva na nas?
Sčasoma enostranski odnosi vplivajo na to, kako dojemamo sami sebe. Če prijatelj redko pokaže zanimanje za nas in naše interese, ne sprašuje in ne spremlja našega življenja, lahko to ponotranjimo kot znak, da nismo pomembni.
Pogosta reakcija je, da takemu prijatelju povemo manj o sebi, ohranjamo površinske pogovore in od njega pričakujemo manj. S tem sicer ohranimo odnos, vendar na račun iskrenosti in kvalitete.
Kaj lahko naredim?
Ker manj vpleten prijatelj pogosto sploh ne opazi problema, je lahko pogovor o enostranskih odnosih precej zapleten. Težko je povedati, da se v odnosu z nekom počutiš prazno ali osamljeno, ne da bi pri tem tvegal, da druga oseba ne razume ali se odzove defenzivno.
“Če imate občutek, da ste spregledani, temu občutku verjemite, namesto da ga poskušate racionalizirati,” piše Travers in pojasnjuje, da gre za signal telesa, ki zaznava pomanjkanje povezanosti v odnosu.
Svetuje, da:
- prilagodite pričakovanja – vsi prijatelji ne morejo zadovoljiti vseh vaših potreb.
- se postopoma oddaljujete od take osebe.
- vlagate v prijateljstva, kjer obstaja obojestranska povezanost in enakovredna vključenost obeh oseb.
Bistvo ni v tem, da nekoga spremenite ali ga prisilite, da se obnaša drugače. Zdravi odnosi ne zahtevajo nenehne intenzivnosti, ampak vsaj osnovno obojestransko čustveno prisotnost skozi daljše obdobje.
Viri:
- The Most Mentally Exhausting Kind of Friendship. Psychology Today, dostopno na: https://www.psychologytoday.com/us/blog/social-instincts/202603/the-most-mentally-exhausting-kind-of-friendship. Zadnji dostop: april 2026.
