jasnovidnost ali……..
Jasnovidnost je lahko kruta, če nekdo vidi nekaj slabega kar se lahko zgodi. Kaj pa če je to samo izostren šesti čut? Jaz sem enkrat npr.sanjala, da se je moj oče ponesrečil s traktorjem, pa je imel res potem v roku enega tedna (skoraj) nesrečo ob dejstvu, da sploh ni kmet in je bil na traktorju takrat čisto slučajno. Pa še kaj bi se našlo….samo se ta hip ne spomnim…
No, imam pa vprašanje za jasnovica, če vidi tudi takole na daleč:Ali bom kdaj skupaj z ljubeznijo mojega življenaj in kdaj? če dobim odgovor, javim…
Kolegica je bila trikrat. Za zadnjič vem, kaj ji je rekla. Nič od tega se ni zgodilo. Rekla ji je, da bo čez pol leta noseča s takim in takim tipom (opisala je tipa, s katerim je kolegica takrat bila, kolegica ji ga je sigurno opisala). Čez pol leta sta se s tem tipom razšla, tri leta kasneje kolegica še nima otrok. Ta jasnovidka naj bi bila med boljšimi – nekje iz Gorenjske. Jaz ne hodim k vedeževalkam.
Ne ne govorim o “šloganju in šlogaricah” pač pa recimo zadnja taka situacija je bila pred kratkim, natančno je opisala dogodek v zvezi z družino iz soseščine. Te družine niti dobro ne pozna in “videnje” je bilo nehoteno!
Pride samo od sebe, potem je prestrašena, saj neve kako naj odreagira.
Zaradi te družine iz soseske je bila več dni čisto na tleh, očita si, da bi jih bila morala posvariti!
Kot pravim vse je nehoteno, spontano in napredvidljivo! Do sedaj kar nekaj časa ni imela “videnj” in je upala, da so se končala!
Če ima kdo kake izkušnje z takimi ljudmi prosim za nasvet!
Pravzaprav ji lahko pomagate na čisto običajen, človeški način – jasnovidec gor ali dol, težave ima na človeški ravni in sicer z občutki krivde (v tem primeru neupravičene – prav takšne občutke krivde poznajo žrtve kakšnih zločinov ali preživeli v kakšnih nesrečah ali katastrofah, pa otroci, katerih starši se ločujejo, si npr. očitajo, da je to njihova krivda ipd.),
1. Najprej ji torej dopovejte, da ni kriva za stvari, ki se dogajajo. To verjetno ne bo težko!
2. Težje ji bo dopovedati, da naj ne čuti krivde za to, da ve, kaj se bo zgodilo, a tega ne pove (čeprav morda obstaja možnost, da bi to lahko preprečili). Ampak v resnici tudi za to ni kriva (saj se ni zavestno odločila ne govoriti, temveč je bila njena reakcija na vizijo prav tako spontana kot njena vizija, ne?)!
Sama, osebno vem, da samo to, da ima videnja (zaenkrat spontana – zato se bo počasi naučila odreagirati na to kar vidi, sluti, čuti – do takrat pa naj ima potrpljenje s sabo!), še ne pomeni, da mora na vsa odreagirati po nekem vzorcu ali da je samo en način pravilen.
Ker, včasih lahko tudi tuliš in opozarjaš in vpiješ, pa te sploh nočejo slišati … opozoriš, pa zamahnejo z roko … spet naslednjič pa ne pisneš niti besede, pa sploh ne veš zakaj (ampak, ko se kasneje s človekom pogovarjaš, ti ta jasno pove, da te ne bi imel za mar (in mimogrede ti tako in tako ne verjame, da si kaj slutil, kar pomeni, da bi te zares preslišal). In potem je tu še situacija, ko človek v bistvu verjame v te stvari in bi bil odprt za svarilo, vendar je odvisno tudi od informacije kot take: to, da naj pazi, kako pleza po drevesu, da ne pade, potem pa se zlomi veja, je ena stvar, medtem ko je to, da bo prijateljico jutri fant pustil, čisto nekaj tretjega (tu je čisto prav, da ti ne gre z jezika, ker, kaj pa bi vedenje o tem tu kaj spremenilo?).
Če kaj, jo potolaži, da včasih je tudi to prav, da se nič ne pove (to čutiš v sebi) in včasih je brez veze govoriti, ker te nihče ne bo poslušal in tako in tako ne boš nič spremenil. In ko bo nekaj enostavno morala povedati, se bo to zgodilo avtomatično, sploh besed ne bo mogla zadržati v sebi. Naj si zaupa! Nekaj v njej že zdaj ve, kaj je prav! In kdaj je kako prav!
In svoj dar naj kar neguje (brez skrbi, da ga bo sčasoma razvila do te mere, da bo vedno vedela tudi, kako odreagirati …).
Ja, imam izkušnje z jasnovidnostjo.MOJA Prijateljica je že celo življenje jasnovidna,samo, da si tega nikoli ni znala prav razlagati,dokler ni začela delati na sebi,samo do takrat pa traja kar nekaj časa,da zrasteš.Že v osnovni šoli je vedno predvidela dogodke in neljube situacije, pa sva malo špricali pouk, če je bilo potrebno.Z njene strani so vedno padale pripombe in opozorila, zato je velikokrat izpadla kot čudakinja.Sicer pa je življenje jemala takšno kot je in dokler nama ni umrla najina skupna prijateljica svojega daru ni jemala preveč resno.Predvidela je dogodek in sama sebe imela za nenormalno, nakar so se stvari pričele realizirati.Bila je šokirana in je na vsak način hotela to videnje ali predvidevanje dogodkov izbrisati iz glave, pa ni šlo,ker pač ni šlo. In tudi nikoli ne bo, ker je pač v življenju tako. Takšna stvar je od boga dana ali božji dar, kot radi rečemo, zato se moja prijateljica od takrat pač posveča stvarem, ki jih nekateri ne razumejo najbolje, ljudem pa pomaga po svojih najboljših močeh in žrtvuje svoj čas za stvari, ki mogoče v življenju drugim niso tako pomembne.To je naša jasnovidka Meta, ki se ne skriva pod nobenim tujim imenom, ker je pač Meta.
Naj gre za tebe ali kogarkoli tebi bliznjega, nujno je poiskati pomoc ljudi, ki imajo izkusnje na tem podrocju.
Enkrat sem poslusala zgodbo zenske, ki ima videnja. Vso otrostvo je bila zaznamovana kot cudakinja in starsi so jo vozili od psihiatra do psihiatra. V najstnistvu o teh videnjih utihnila za skoraj 20 let, enostavno jih je zatirala. Potem je zbolela, zdravniki so ji predpisali cuda nekih tablet, njej pa je bilo vse slabse in slabse. Posegla je po alternativni medicini in prisla v stik z zensko, ki ji je rekla, da naj neha zatirati svoj “talent”, saj jo to zre. naucila jo je sprejeti in kontrolirati videnja. Zdaj je zenska ok, zdrava, zivi da pomaga drugim.
No zatirati v sebi kar čutimo in vidimo ja huda napaka v življenju. Hvala bogu, da nekateri ljudje spregledajo in se odločijo pomagati tistim, ki pač ne moremo videti ali predvidevati dogodkov….
Tole Meto sem že klicala, pa bom rekla draga Anica , da je res čudovita ženska, lahko ste vesela in ponosna,da imate tako dobro prijateljico ob sebi in to že vrsto let.
Saj so zanimive stvari tole – vendar imam eno dilemo;
Če npr. tale Meta “vidi” eno slabo stvar, ki se mi bo npr. zgodila v Pon v avtu… in mi to pove; potem jaz v Pon pač ne vozim… in zadeva se ne zgodi.
Kaj je torej videla? Možnost smole?
Ker to je pa problem potem… možnosti je namreč vsaj toliko kot odločitev v življenju, vsak dan sproti. Kje se to neha?
Ali pa kje so potem tisti slabi dogodki, ki človeka čakajo… Pridejo vsi naenkrat, ko te pač nihče ne opozori?
Ali pa tisto opozorilo za avto in Pon… se pač zgodi en drug Ponedeljek… ali naj bi to vse skupaj funkcioniralo drugače?
Men se pa zdi, da se ona imenuje jasnovidka, ne prihodnostvidka. Ona samo jasno vidi v tebi to, kar sam ne vidiš. Banalen primer, če se oseba puklasto drži ne rabiš biti ravno genij, da napoveš težave v križu, ipd… že sam sem jasnovidno pri nas na firmi tajnici napovedal bolečine v vratu, pa je rekla da jo že boli, kako to vem, pa se nisem naredil nadarjenega samo sem ji povedal, da ima tipkovnico predaleč od sebe.