jasnovidnost ali……..
stvari, ki jih nekdo vidi, da se bodo zgodile, se seveda tudi zgodijo. zato je brez veze spraševat za prihodnost, saj se bo itak zgodila, pa če veš ali ne. vprašanje je koliko ljudi bi bilo sposobno prenest vedeti za prihodnost. kar ljudje želijo vedeti od jasnovidk pa je, da jih potrdi v njihovih namerah, pričakovanjih, željah.
Ta Meta mora biti s poslom pa res na psu, da je tebe angažirala za (nedomiseln) PR.
Rok, saj veš, kako je bilo z Ojdipom … Ravno s tem, da so se njegovi starši in on sam na vsak način hoteli izogniti temu, da bi se izpolnila prerokba, se je ta dejansko lahko izpolnila. Tako da … če je res usoda, potem se ji ne moremo izogniti.[/quote]
Na splošno (verjamem), da ni usode na način, da bi bilo vse, kar bo, že določeno in zacementirano (lahko je tako za kakšne posameznike in lahko je tako samo za točno določene dogodke (mogoče celo karmično začrtane)).
Meni osebno je najbližji vidik Edgarja Cayceja: … za vse, kar je napovedal, je upal, da se NE BO uresničilo. Bil je prepričan, da ljudje prihajajoče lahko spremenimo, če spremenimo sebe, svoja dejanja, misli, čustvovanja. Če gre za kolektivno usodo (potresi, nesreče, vojne …), mora tudi sprememba biti kolektivna (ne vsi, ampak vsaj kritična masa … v bistvu pa, ko se spremeni eden, se tudi drugi, pa če se tega zaveda ali ne).
Vse, kar je napovedal, pa se je (po njegovem) zagotovo zgodilo, če je stanje človeštva (ali človeka, če je šlo za individualne napovedi) ostalo isto, kot v trenutku, ko je bila napoved dana.
Menda je on osebno menil, da so njegove najboljše napovedi ravno tiste, ki se niso uresničile, ker naj bi to pomenilo, da so SVARILO (kar vsaka napoved v osnovi je) oz. videnje najbolj verjetnega scenarija prihodnosti, ljudje vzeli resno in spremenili smer svojega delovanja.
Usode na klasičen način torej ni.
Usodo na klasičen način poznajo samo ljudje, ki so v sebi mrtvi. Ki se ne spreminjajo in ki ne rastejo. Samo takšni bodo šli od jasnovidcev (tudi unih taslabih) vedno zadovoljni (kar je v bistvu tragično). In takšnim ljudem lahko zlahka napove ‘prihodnost’ že vsak, ki je samo malo psihologa :))
Rok, saj veš, kako je bilo z Ojdipom … Ravno s tem, da so se njegovi starši in on sam na vsak način hoteli izogniti temu, da bi se izpolnila prerokba, se je ta dejansko lahko izpolnila. Tako da … če je res usoda, potem se ji ne moremo izogniti.[/quote]
Na splošno (verjamem), da ni usode na način, da bi bilo vse, kar bo, že določeno in zacementirano (lahko je tako za kakšne posameznike in lahko je tako samo za točno določene dogodke (mogoče celo karmično začrtane)).
Meni osebno je najbližji vidik Edgarja Cayceja: … za vse, kar je napovedal, je upal, da se NE BO uresničilo. Bil je prepričan, da ljudje prihajajoče lahko spremenimo, če spremenimo sebe, svoja dejanja, misli, čustvovanja. Če gre za kolektivno usodo (potresi, nesreče, vojne …), mora tudi sprememba biti kolektivna (ne vsi, ampak vsaj kritična masa … v bistvu pa, ko se spremeni eden, se tudi drugi, pa če se tega zaveda ali ne).
Vse, kar je napovedal, pa se je (po njegovem) zagotovo zgodilo, če je stanje človeštva (ali človeka, če je šlo za individualne napovedi) ostalo isto, kot v trenutku, ko je bila napoved dana.
Menda je on osebno menil, da so njegove najboljše napovedi ravno tiste, ki se niso uresničile, ker naj bi to pomenilo, da so SVARILO (kar vsaka napoved v osnovi je) oz. videnje najbolj verjetnega scenarija prihodnosti, ljudje vzeli resno in spremenili smer svojega delovanja.
Usode na klasičen način torej ni.
Usodo na klasičen način poznajo samo ljudje, ki so v sebi mrtvi. Ki se ne spreminjajo in ki ne rastejo. Samo takšni bodo šli od jasnovidcev (tudi unih taslabih) vedno zadovoljni (kar je v bistvu tragično). In takšnim ljudem lahko zlahka napove ‘prihodnost’ že vsak, ki je samo malo psihologa :))[/quote]
Ta pogled je tudi meni blizu.
Razen če niso tudi spremembe ljudi že zapisane v usodi … 🙂
Trenutno ti ne kaže najbolje, ker mislim, da te ljubezni še ni na vidiku. To kar je jaz ne smatram za ljubezen življenja, mislim p, da se postavi na realna tla za realne partnerje.
Ljubezen življenja ne zamenjuj za strast.
Tbvoje življenje vidim povprečno s vsemi težavami, ki jih prinaša, partner pa te ne bo imel zelo rad. Ko boš to doumela, bo ljubezen minila tudi tebe in pazi, da ne postaneš hudobna.
Nekoč te je imel nekdo rad, pa ga nisi pustila blizu.
Dovolj časa imaš, ne hiti in ne išči preintezivno. Nepričakovano boš srečala nekoga, ki bi to bil, vendar ni jasno, koliko imaš razčiščeno preteklost. Ko se nekaj popolnoma konča lahko začneš drugo, sicer boš zmedena in prizadeta.
Velike ljubezni ne vidim, razumski začetek pa se lahko razvije v topel odnos.
Vse materialne stvari odmisli in se prepusti.
Zaletavost ali velika vnema ni priporočljiva.
Kaj nisi razrešila v preteklosti.?
To, kar si naredila neiskreno se ti bo maščevalo, ne v škodo, pač pa bo krepko udarilo tvojo vest.
Do ljudi, ki jih ne sprejemaš bodi prizanesljiva.
Da. Zgodilo se bo, ko tega ne boste pričakovali, z osebo, ki ne bo naredila na vas vtis. Deloval bo rezervirano s pomankanjem samozavesti. Komunikacija med vama vas bo zadela kot strela, v njem boste videli nekaj več in od vas je odvisno kako bo naprej. Če se bo čutil sprejet, se bo odprl kot popek, veliko bo dajal, lahko bosta skupaj, ohranjajta pa iskrenost, odprtost in enakopraven odnos.
Razvije se lahko v nekaj zelo lepega in to vama tudi želim.