Ob izgubi ali poškodbi zoba danes zobozdravniki posežejo po plombi, kroni ali implantatu. Te rešitve so učinkovite, vendar niso popolne – plombe imajo omejeno življenjsko dobo, implantati nimajo živcev, umetne krone pa je treba po določenem času lahko zamenjati. Znanstveniki zato razvijajo povsem drugačen pristop: namesto popravljanja poškodovanega zoba želijo spodbuditi telo, da bi zob obnovilo samo oziroma da bi v ustih zrasel nov, biološki zob. Razvoj teh pristopov so podrobneje predstavili v prispevku pri BBC Future.
Zakaj bi potrebovali boljše rešitve?
Zdravje ustne votline vpliva na veliko več kot le lep nasmeh. Raziskave kažejo, da so bolezni dlesni povezane z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter okužbe dihal, nekatere raziskave pa jih povezujejo tudi z Alzheimerjevo boleznijo. Izguba zob lahko vpliva na prehranjevanje, žvečenje, nasmeh ter socialno in čustveno počutje. Sedanje zdravljenje večinoma odpravi posledice poškodbe, ne more pa obnoviti naravne zgradbe in delovanja zoba.
Regeneracija bi spodbudila obnovo zoba
Ena od smeri razvoja je tako imenovano regenerativno zobozdravstvo. Raziskovalci razvijajo različne regenerativne pristope: nekateri želijo spodbuditi zob k tvorbi novega dentina, drugi pa iz matičnih celic ustvarjajo celice in beljakovine, potrebne za nastanek sklenine.
To je zelo natančno.
Profesorica Anne George z Univerze Illinois v Chicagu raziskuje beljakovine, ki sodelujejo pri nastajanju zobovine. Cilj je razviti zdravljenje, ki bi spodbudilo zob, da bi sam zapolnil poškodbo, namesto da jo zapolni umetni material.
Skupina z Univerze v Washingtonu raziskuje tudi možnost tako imenovanih “živih plomb”. Iz matičnih celic so ustvarili celice, ki tvorijo sklenino in dentin, ter iz njih razvili zobni organoid, ki izloča beljakovine sklenine. Dolgoročni cilj skupine je razvoj celotnega laboratorijsko vzgojenega zoba.
Preberite še: Si po umivanju zob ne bi smeli izprati ust?
Ali bomo nekoč lahko vzgojili nov zob?
Nekateri raziskovalci gredo še korak dlje. Namesto popravljanja obstoječega zoba želijo ustvariti povsem novega.
Na King’s College London razvijajo strukture iz celic, ki bi se lahko razvile v nadomestni zob. V drugih raziskavah so znanstveniki uspeli vzgojiti zobom podobne strukture pri miniaturnih prašičih s kombinacijo človeških in prašičjih zobnih celic. Ti poskusi so pokazali, da je takšen pristop načeloma mogoč, čeprav je do uporabe pri ljudeh še dolga pot.
Zakaj nam zobje ne zrastejo ponovno?
Za razliko od morskih psov ali nekaterih drugih živali ljudje po izrasti stalnih zob nimamo več naravne sposobnosti njihove obnove.
Prav zato raziskovalci poskušajo razumeti, kako med razvojem nastane zob, in ta proces znova sprožiti s celicami, biomateriali in ustreznimi biološkimi “navodili” za nastanek zoba. Če bi jim to uspelo, bi lahko nekoč namesto implantata zrasel nov, popolnoma biološki zob.
Kdaj bi to lahko bilo na voljo?
Čeprav so rezultati raziskav obetavni, strokovnjaki opozarjajo, da je tehnologija še v zgodnji fazi razvoja. Po besedah dr. Hannele Ruohola-Baker bodo pred raziskavami pri ljudeh potrebni še poskusi na nečloveških primatih ter dodatno preverjanje varnosti in pogojev za razvoj zoba.
To pomeni, da klasične plombe, krone in implantati še dolgo ne bodo izginili iz zobozdravstvenih ordinacij. Kljub temu raziskovalci verjamejo, da bi lahko regenerativno zobozdravstvo v prihodnosti korenito spremenilo način zdravljenja poškodovanih in izgubljenih zob.
VIR
- Goodbye implants: Scientists are regrowing teeth. BBC Future. https://www.bbc.com/future/article/20260717-goodbye-implants-scientists-are-regrowing-teeth
