Končno. Tehtnica pokaže številko, ki ste jo mesece čakali. Toda namesto da bi dieto zaključili, še vedno mrzlično štejete kalorije. Po večji večerji vas peče vest, po torti razmišljate, kaj vse boste naslednji dan izpustili, ob nekoliko višji številki na tehtnici pa vas že zagrabi strah, da se kilogramske obloge vračajo. In potem se pojavi nova misel: “Mogoče bi lahko izgubila še dva kilograma.“
Po besedah Doroteje Riahi, svetovalke za prehrano, vadbo in osebno rast ter ustanoviteljice projekta Fit Meal Slovenija, se lahko prav tukaj začne težava. Hujšanje je imelo svoj cilj, toda posameznik po doseženem rezultatu še vedno razmišlja in se prehranjuje, kot da mora hujšati.
Kalorični deficit je orodje za hujšanje, ne življenjski slog
Kalorični primanjkljaj je namenjen predvsem obdobju hujšanja, ne pa prehranjevanju za vse življenje. Takrat telo porabi več energije, kot je zaužijemo, zato telesna masa postopoma upada. Ko izgubimo kilograme, pa se spremenijo tudi energijske potrebe telesa.
Z zmanjšanjem telesne mase se zmanjšajo energijske potrebe telesa, hkrati pa se lahko povečata lakota in želja po hrani. Zato po besedah sogovornice dolgoročno vzdrževanje izgubljene teže ni preprosto vprašanje discipline ali močne volje. Težava nastane, ko človek doseže cilj, vendar diete psihološko ne zaključi:
- “Saj bi rada še dva kilograma.“
- “Mogoče bi bila lahko še malo bolj definirana.”
- “Zdaj, ko sem že tako daleč, lahko grem še malo nižje.”
In tako se nekaj, kar bi moralo biti le začasno orodje, počasi spremeni v nenehen način življenja.
Dosegli ste cilj: Kako preklopiti iz diete v vzdrževanje teže?
Hujšanje in vzdrževanje telesne teže sta dve različni fazi. Med hujšanjem je cilj energijski primanjkljaj, pri vzdrževanju pa energijsko ravnovesje – zaužiti približno toliko energije, kot je telo porabi. Ker je telo po izgubi kilogramov lažje, so lahko njegove energijske potrebe drugačne kot pred hujšanjem.
Cilj zato ni vrnitev k prehranjevanju pred dieto, pa tudi ne nadaljevanje kaloričnega deficita v nedogled. Treba je poiskati način prehranjevanja, pri katerem se telesna masa dolgoročno stabilizira in ki ga je mogoče ohranjati vsak dan. Tudi Ameriški Nacionalni inštitut za sladkorno bolezen ter bolezni prebavil in ledvic (National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases – NIDDK) med pomembnimi strategijami za ohranjanje izgubljene telesne mase izpostavlja prehranski način, prilagojen novi telesni masi, redno telesno dejavnost in spremljanje telesne teže.
Kako to narediti v praksi?
- Prilagodite energijski vnos tako, da se hujšanje ustavi. Po doseženem cilju telo ne potrebuje več enakega energijskega primanjkljaja kot med hujšanjem. Cilj je poiskati količino hrane, pri kateri se telesna masa začne stabilizirati.
- Ne posegajte po količinah, ki ste jih pojedli pred hujšanjem. Po izgubi kilogramov se energijske potrebe praviloma zmanjšajo, vendar nanje vplivajo tudi telesna sestava, starost, spol in raven telesne aktivnosti.
- Ohranite navade, ki so vam pomagale do cilja. Uravnoteženi obroki, primerne porcije in redna telesna dejavnost niso samo orodje za hujšanje, temveč tudi pomemben del vzdrževanja dosežene telesne mase.
- Spremljajte trend, ne posameznih številk. Če se telesna masa skozi več tednov giblje v približno enakem območju, ste verjetno blizu vnosa, ki ustreza vašim trenutnim potrebam. Poskok na tehtnici še ne pomeni, da ste pridobili maščobo.
- Po potrebi naredite manjše prilagoditve. Če telesna masa še naprej vztrajno pada, je lahko energijski vnos prenizek. Če skozi daljše obdobje narašča, je smiselno pogledati celoten vzorec prehranjevanja, velikost porcij in količino gibanja.
Cilj vzdrževanja torej ni vsak dan doseči popolnoma enake številke na tehtnici, temveč najti ravnovesje, pri katerem se telesna masa dolgoročno giblje v stabilnem območju, prehranjevanje pa ostaja združljivo z običajnim življenjem.
Znaki, da ste še vedno ujeti v hujšanje
Morda niste več v dejanskem kaloričnem deficitu, vendar se psihološko še vedno obnašate, kot da ste na dieti. Po besedah sogovornice so tipični znaki takšnega razmišljanja:
- Bojite se povečati količino hrane, čeprav ste dosegli cilj.
- Vsak dvig številke na tehtnici razumete kot pridobivanje maščobe.
- Po večjem obroku ali praznovanju občutite krivdo.
- Hrano strogo delite na dovoljeno in prepovedano.
- Ves čas razmišljate o naslednjem obroku in kalorijah.
- Po večjem obroku čutite močno potrebo po kompenzaciji.
- Trening uporabljate predvsem za porabo zaužite hrane.
- Ne zaupate več naravnemu občutku lakote in sitosti.
- Prehrane si ne predstavljate več brez neprestanega štetja kalorij.
- Ves čas imate občutek, da bi morali doseči še nekoliko nižjo težo.
To niso znaki, da potrebujete strožjo dieto. Kot opozarja prehranska strokovnjakinja, so to jasni pokazatelji, da potrebujete premišljen zaključek hujšanja.

Past po dieti: “Če ne hujšam, se redim“
Ena največjih pasti po hujšanju je prepričanje, da obstajata samo dve možnosti: ali kilograme izgubljate ali pa jih pridobivate. Med dolgotrajno dieto se uspeh pogosto poveže samo z eno smerjo – navzdol. Toda vzdrževanje telesne mase pomeni prav nasprotno: cilj ni več hujšati, temveč težo dolgoročno ohranjati v približno stabilnem območju.
Težava nastane, ko večji obrok, sladica ali višja številka na tehtnici sprožijo občutek, da je treba naslednji dan jesti manj ali zaužito hrano »pokuriti« z dodatnim treningom. Takšno kompenziranje človeka hitro vrača v krog omejevanja hrane, krivde in novih diet.
Če ste danes pojedli nekoliko več, jutri zaradi tega ni treba stradati. Cilj je dolgoročni prehranski vzorec, ki je združljiv z običajnim življenjem.
Če vrednost hrane začnemo presojati predvsem po tem, ali nas približuje ali oddaljuje od določene številke na tehtnici, lahko prehranjevanje postopoma postane tog sistem pravil. Prav zato je pomemben del vzdrževanja tudi sprejemanje dejstva, da posamezen večji obrok ali dan z nekoliko višjim energijskim vnosom ne izniči doseženega rezultata.
Nihanje telesne teže: Zakaj tehtnica pokaže kilogram več?
Kratkoročno višja številka na tehtnici še ne pomeni, da ste pridobili telesno maščobo. Na dnevna nihanja telesne mase močno vplivajo:
- Zaloge glikogena v mišicah in z njimi povezana voda,
- Količina hrane v prebavilih,
- Vnos soli (zadrževanje tekočine),
- Hormonska nihanja in menstrualni cikel,
- Stres in nivo hidracije.
Zato cilj po koncu hujšanja ne bi smel biti, da se tehtnica nikoli več ne premakne za pol kilograma. Bolj smiselno je razmišljati o stabilnem območju telesne mase, v katerem lahko normalno in sproščeno živimo.
Kaj storiti, če se nekaj kilogramov res vrne?
Tudi nekaj dodatnih kilogramov ne pomeni neuspeha ali razloga za paniko. Pomembno je razlikovati med običajnim fiziološkim nihanjem, prilagoditvijo po zaključku diete in dejanskim postopnim pridobivanjem maščobe.
Če telesna masa dolgoročno narašča, sogovornica svetuje pogled na celoten življenjski slog – prehrano, gibanje, spanje, obvladovanje stresa in velikost porcij – namesto takojšnjega povratka k ekstremnemu deficitu in miselnosti: “Vse sem pokvarila, od jutri grem spet na strogo dieto.“
Najpomembnejša spoznanja za dolgoročni uspeh
- Kalorični deficit je orodje: Uporabite ga za izgubo teže, ne za trajen način življenja.
- Po hujšanju se potrebe spremenijo: Lažje telo praviloma potrebuje manj energije, zato vrnitev na stare prehranske navade lahko pomeni tudi postopno vračanje kilogramov.
- Vzdrževanje je nov cilj: Ko dosežete želeno težo, se naučite stabilizacije.
- Nihanja so normalna: Dnevni skoki na tehtnici redko pomenijo pridobivanje maščobe.
- Prepoznajte dietno miselnost: Občutki krivde in kompenziranje hrane so znak za izhod iz diete.
- Dolgoročna vzdržnost: Cilj je zdrav odnos do hrane, ki ga lahko ohranjate več let.
O sogovornici
Doroteja Riahi je svetovalka za prehrano, vadbo in osebno rast ter ustanoviteljica projekta Fit Meal Slovenija. Pri svojem delu ženskam pomaga razumeti, zakaj diete, ekstremi in kratkoročni izzivi pogosto ne prinesejo trajnih rezultatov. Najdete jo na Facebook profilu FIT MEAL by Doroteja Riahi, vprašanje pa ji lahko zastavite tudi na našem forumu GIBANJE, OBLIKOVANJE IN KREPITEV TELESA.

VIR
- National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases. (2023, May). Eating & physical activity to lose or maintain weight. Zadnji dostop 08/2026 – Eating & Physical Activity to Lose or Maintain Weight




