Gotovo ste že kdaj slišali koga potožiti, da ponoči zaradi hrupa ne more spati pri odprtem oknu. A hrup prometa ni le neprijetna motnja – predstavlja tudi resno tveganje za naše zdravje.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je več kot 20 % Evropejcev izpostavljenih škodljivim ravnem hrupa iz prometa. Ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije pa se ta delež poveča na več kot 30 %, torej na skoraj tretjino prebivalstva.
Kako hrup vpliva na naše zdravje?
Po podatkih z NIJZ trenutno veljavne meje, določene v Evropski direktivi o okoljskem hrupu, znašajo 55 dB za Ldvn (dnevno-večerna-nočna raven hrupa) in 50 dB za Lnoč (nočna raven hrupa).
Vendar najnovejše znanstvene ugotovitve kažejo, da prometni hrup škodljivo vpliva na zdravje že pri nižjih ravneh – okoli 45 dB Ldvn in 40 dB Lnoč.
Hrupu so najbolj izpostavljeni prebivalci urbanih območij, dolgotrajna izpostavljenost pa povečuje tveganje za:
- Motnje spanja in kronično utrujenost
- Visoko stopnjo vznemirjenosti
- Srčno-žilne bolezni in prezgodnjo umrljivost
- Sladkorno bolezen
- Kognitivne in vedenjske težave pri otrocih
Otroci še posebej ranljivi
Strokovnjaki z NIJZ poročajo, da je posebno pozornost treba nameniti otrokom in mladostnikom, saj so v obdobju razvoja še posebej občutljivi na vplive okolja.
Pri tej skupini so izpostavljenost prometnemu hrupu povezali s slabšimi bralnimi in učnimi rezultati, vedenjskimi težavami ter večjo pojavnostjo prekomerne telesne teže.
Prometni hrup in holesterol
Čeprav povišan holesterol pogosto povezujemo predvsem z nezdravim življenjskim slogom, premalo gibanja, premalo zelenjave in preveč rdečega mesa, nove raziskave kažejo, da ima pomembno vlogo tudi okolje, v katerem živimo.
Na Study Finds poročajo o obsežni novi raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 272.000 odraslih, ki kaže na povezavo med prometnim hrupom in holesterolom. Rezultati so pokazali, da imajo ljudje, ki živijo v bližini bolj hrupnih cest, opazno višje ravni LDL-holesterola, ki je znan tudi kot slab holesterol. Učinki so se začeli kazati že pri približno 50 decibelih nočnega hrupa, torej pri ravneh, ki jih marsikdo sploh ne zazna kot moteče.
Raziskovalci kot najverjetnejšo razlago navajajo odziv našega telesa na stres. Hrup ponoči moti spanec, kar sproža izločanje stresnih hormonov, kot je kortizol, ti pa dolgoročno vplivajo na presnovo maščob in uravnavanje holesterola. Kronična izpostavljenost hrupu pa ta učinek še stopnjuje.
Ugotovitve o povezavi med hrupom in holesterolom so bile dosledne ne glede na telesno težo, spol ali izobrazbo udeležencev, kar pomeni, da učinek ni omejen le na določene skupine.
Kaj lahko storimo?
Ugotovitve o vplivu hrupa – tako na holesterol kot na druge vidike zdravja – nas opominjajo, da na naše zdravje ne vplivajo zgolj življenjski slog in naše odločitve, temveč tudi zunanji dejavniki, na katere pogosto ne moremo vplivati. Kaj pa vseeno lahko naredimo?
Na NIJZ med najučinkovitejše ukrepe prištevajo:
- Umirjanje prometa in omejevanje hitrosti vožnje
- Zmanjševanje hrupa vozil
- Ustrezno prometno in prostorsko načrtovanje
- Izboljšanje zvočne zaščite stavb in šol
- Ozaveščanje prebivalcev o vplivih hrupa na zdravje
Čeprav na te ukrepe pogosto nimamo neposrednega vpliva, lahko vsak posameznik z odgovornim ravnanjem prispeva svoj delež.
Viri:
- Environmental noise in Europe 2025. European Environment Agency, dostopno na: https://www.eea.europa.eu/en/analysis/publications/environmental-noise-in-europe-2025. Zadnji dostop: april 2026.
- Izpostavljenost hrupu prometa predstavlja velik okoljski problem v Evropi in Sloveniji. NIJZ, dostopno na: https://nijz.si/moje-okolje/hrup/hrup-prometa-slovenija-evropa/. Zadnji dostop: april 2026.
- Traffic Noise At Night Gives Green Light To Higher Cholesterol, Major Study Shows. Study Finds, dostopno na: https://studyfinds.com/traffic-noise-at-night-higher-cholesterol/. Zadnji dostop: april 2026.
