Tadeja Ravnik: "Pljučna hipertenzija me je naredila bolj pogumno"

Težave, za katere so sprva upali, da bodo po porodu izzvenele, niso minile.

Za Tadejo Ravnik se je začelo življenje s pljučno hipertenzijo, ki jo je čez leta pripeljala tudi do presaditve srca. O strahu ob diagnozi, čakanju na novo srce, življenju po presaditvi in moči skupnosti govori v podkastu PH: zgodbe in znanje.

“Spraševala sem se, ali bom lahko dočakala hčerkin vstop v vrtec, šolo, prvo ljubezen. Kaj bo bolezen pomenila za našo družino? Rada sem gledala zdravniške serije, kjer so postavljali diagnoze, potem pa kar naenkrat to ni bila več serija. To je bilo moje življenje,” se spominja Tadeja Ravnik, danes predsednica Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije.

Čakanje na primerno srce

Pri njej se je pljučna hipertenzija razvila ob redki obliki srčnega popuščanja. Zdravila so ji več let omogočala razmeroma običajen vsakdan, bolezen pa je kljub temu postopoma napredovala. Zadihanost se je sčasoma poznala že med govorjenjem, vsakdanja opravila pa so zahtevala vedno več prilagoditev.

“Ko sem imela majhno hčerko, mi je bilo težko že to, da sem jo dvignila s tal. Ko sva plesali, sem zmogla samo polovico pesmi,”pripoveduje. Po približno osmih letih je napredovanje bolezni pripeljalo do trenutka, ko je postalo jasno, da potrebuje presaditev srca.

V pogovoru Tadeja zelo odkrito pripoveduje tudi o čakanju v bolnišnici in trenutku, ko so se zgodaj zjutraj odprla vrata njene sobe in sta vanjo vstopila zdravnik in medicinska sestra. Vedela je, kaj to pomeni. Našli so primerno srce.

“Ko je nekdo možgansko mrtev, svoje usode ne more več spremeniti, lahko pa s svojo odločitvijo spremeni življenje nekoga drugega in mu omogoči, da se njegovo življenje nadaljuje,” danes razmišlja o darovanju organov. Sama pravi, da je za novo priložnost neizmerno hvaležna – darovalcu in njegovi družini ter celotni zdravstveni ekipi, ki je sodelovala pri presaditvi.

Od strahu pred srečanjem z bolniki do predsednice društva

Ko je Tadeja dobila diagnozo, je želela govoriti z nekom, ki bi razumel, kaj pomeni zadihanost, zaradi katere ne moreš po stopnicah, nesti vrečk iz trgovine ali se brez premora igrati z otrokom. Tako je prvič prišla na dogodek Društva za pljučno hipertenzijo Slovenije.

Priznava, da je pričakovala precej žalostno srečanje. Pričakalo jo je ravno nasprotno – smeh, topel sprejem, odgovori na vprašanja in predvsem upanje. Iz prvih poznanstev so nastala prijateljstva, Tadeja pa je pozneje postala predsednica društva.

“Želimo, da vsak, ki dobi diagnozo, vidi, da obstaja upanje. Povsem normalno je, da se človek ustraši. Je pa pomembno iskati odgovore in načine, kako s to boleznijo živeti čim bolj kakovostno,”

poudarja Tadeja Ravnik.

Danes Tadeja živi aktivno družinsko življenje, potuje, se ukvarja s športom in ostaja dejavna v društvu. O svoji poti pa pravi: “Bolezen me je naredila bolj pogumno. Več stvari si upam, stvari mi niso več samoumevne.”

Več o svoji poti, trenutku, ko je izvedela, da so zanjo našli novo srce, in o tem, zakaj danes toliko energije namenja povezovanju bolnikov, Tadeja Ravnik pove v pogovoru z voditeljico podkasta Katjo Cimermančič. Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.