Stotisoči brez zdravnika in zobozdravnika, na seznamu pa prosti izvajalci: Razkrivamo, kje se zatakne

Nataša Medvešček, 24. avgust 2026
Aktualno
Simbolni prikaz ordinacije družinske medicine, kjer še opredeljujejo nove paciente
Med.Over.Net

Kako je mogoče, da je toliko ljudi brez osebnega zdravnika, ginekologa ali zobozdravnika, če uradni seznam kaže, da številni še sprejemajo nove paciente? Preverili smo v praksi in pri stroki.

Na kratko:

  • Na stotisoče ljudi v Sloveniji je brez osebnega zdravnika, ginekologa, zobozdravnika.
  • Na uradnih seznamih Zavoda za zdravstveno zavarovanje so številni zdravniki in zobozdravniki, ki še opredeljujejo, vendar to ne pomeni, da bodo novega pacienta dejansko lahko še sprejeli.
  • Težava ni samo v številu zdravnikov: Pomembni so tudi njihova obremenjenost, razporeditev po Sloveniji in dejanska dostopnost za paciente.
  • Pri zobozdravstvu po oceni Zdravniške zbornice težava ni predvsem pomanjkanje zobozdravnikov, ampak premajhen obseg javno financiranih programov.

Dobrih 110.000 ljudi v Sloveniji je brez osebnega zdravnika, praktično vsaka četrta ženska brez ginekologa, skoraj vsak tretji pa brez izbranega zobozdravnika, razkrivajo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Zato se nam je toliko bolj nasmehnilo, ko smo videli seznam zdravnikov in zobozdravnikov, ki še opredeljujejo. Dobra novica za mnoge med njimi, smo pomislili.

Sprva je kazalo presenetljivo dobro. Začeli smo z Ljubljano, iskali smo ginekologa, zobozdravnika in osebnega zdravnika. Ginekologinjo in zobozdravnika bi lahko v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana dobili še isti dan. Pri osebnem zdravniku so bile novice manj spodbudne.

Ko smo začeli preverjati, kdo s seznama paciente tudi dejansko še sprejema, se je pokazala precej bolj zapletena slika. Sezname smo prečesali naključno in našli tudi nekaj takih ambulant, ki kljub temu, da je bilo iz seznama razvidno drugače, ne opredeljujejo (več). Pri nekaterih izvajalcih je bilo že iz podatkov ambulante na spletni strani razvidno, da novih pacientov ne sprejemajo, nekaj pa smo jih odkrili po telefonu, med njimi tudi take, “ki ne opredeljujejo več že kar nekaj časa“.

Kako torej do svojega zdravnika ali zobozdravnika, če ste del spodnje statistike?

Seznam zdravnikov ZZZS: Zakaj podatek ni vedno enak stanju v ambulanti?

Informacije o prostih osebnih zdravnikih zagotavlja ZZZS na svoji spletni strani Seznami zdravnikov – Portal za zavarovance, ki ga tudi dnevno osvežuje.

“Podatke o prostih osebnih zdravnikih ZZZS dnevno osvežuje na podlagi podatkov, ki jih prejema od izvajalcev zdravstvenih storitev, ki kot delodajalci tudi razpolagajo s kadrovsko evidenco svojih delavcev. Za pravilnost in pravočasnost podatkov so zato odgovorni izvajalci zdravstvenih storitev,” pravijo na ZZZS.

Iz seznama je razvidno, da so določeni prosti zdravniki tik pod mejo za odklanjanje, ki jo lahko v kratkem (že danes ali jutri) dosežejo ali pa so jo morda že dosegli v zadnjih dneh, pa izvajalec tega še ni zabeležil v informacijski sistem ZZZS, ker podatkov ne pošilja na dnevni ravni ipd.

opozarjajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

Seznami ZZZS prikazujejo stanje na določen datum in ob določeni uri ter so informativne narave, pritrjujejo tudi na Zdravniški zbornici Slovenije.

Opredeljevanje je dinamičen proces, zato se lahko stanje spremeni zaradi novih opredelitev, dosežene obremenitve, začasne ali trajne odsotnosti zdravnika, spremembe zaposlitve, obsega programa ali organizacije dela ambulante, naštevajo sogovorniki.

Mogoče je torej, da je zdravnik v času priprave podatkov ZZZS še opredeljeval, nato pa je zaradi novih opredelitev ali drugih sprememb dosegel obremenitev, pri kateri lahko nadaljnje opredeljevanje odkloni, pojasnjujejo v Zdravniški zbornici.

Za paciente bi bilo koristno, priznavajo, da bi bili različni informacijski viri čim bolj usklajeni in bi jasno prikazovali tudi čas, na katerega se posamezen podatek nanaša. Takšna posamična neskladja pa ne spreminjajo bistva širšega problema, so jasni pri ZZS. “Tudi če pri nekaterih zdravnikih obstaja še nekaj možnosti za opredelitev, te zmogljivosti glede na njihovo število, lokacijo in področje dejavnosti ne morejo zapolniti celotnega razkoraka med potrebami prebivalstva in razpoložljivimi kapacitetami.

Osebni zdravnik 50 kilometrov stran ni prava rešitev

Navedeni podatki po oceni zdravniške zbornice kažejo, da imamo na primarni ravni resne težave z dostopnostjo.

Ob tem pa podatek, da določen zdravnik po evidenci ZZZS še opredeljuje, sam po sebi ne pomeni, da je ta zdravnik dejansko dostopen vsakemu pacientu, ki ga potrebuje, spomnijo pri ZZS.

Proste zmogljivosti namreč niso enakomerno razporejene po Sloveniji. “Zdravnik, ki še sprejema paciente, je lahko precej oddaljen od kraja, kjer pacient živi. Za starejšega človeka, kroničnega bolnika, nekoga brez lastnega prevoza ali pacienta, ki potrebuje obisk na domu, je to lahko pomembna ovira. Zdravnik, ki je prost 50 kilometrov stran, zanj v praksi ni enako dostopen kot zdravnik v domačem okolju.”

Prav tako se obremenjenost ambulante ne presoja samo po številu pacientov. “Upoštevajo se glavarinski količniki in pravila, ki veljajo za posamezno dejavnost. Razmere se razlikujejo tudi med družinsko medicino, pediatrijo, ginekologijo in zobozdravstvom, zato sam podatek o številu zdravnikov, ki še opredeljujejo, ne pojasni razkoraka med številom neopredeljenih oseb in dejansko razpoložljivimi zmogljivostmi. V družinski medicini, pediatriji in ginekologiji so pomembni zlasti pomanjkanje oziroma neenakomerna razporeditev zdravstvenih timov, njihova starostna struktura in velike obremenitve ambulant,” pojasnjujejo na ZZS.

V zobozdravstvu je položaj nekoliko drugačen.

Zobozdravniki so na voljo, zakaj torej pacienti ostajajo brez njih?

Težava na področju zobozdravstva po mnenju zdravniške zbornice praviloma ni predvsem v absolutnem pomanjkanju zobozdravnikov, temveč v nezadostnem obsegu javno financiranih programov: “Zobozdravniki so sicer na voljo, vendar obseg storitev, financiranih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne zadošča potrebam vseh pacientov.”

Vprašanja dostopnosti zato ni mogoče pojasniti ali rešiti zgolj na ravni posameznih zdravnikov oziroma ambulant, zato menijo pri ZZS. Po njihovi oceni so potrebni sistemski ukrepi, prilagojeni razmeram na posameznem področju. “Ti vključujejo zagotavljanje zadostnega števila zdravstvenih timov, njihovo ustreznejšo razporeditev, primerne pogoje dela ter zlasti v zobozdravstvu tudi zadosten obseg javno financiranih programov. Zgolj administrativno zviševanje obremenitev ne zagotavlja boljše dejanske dostopnosti, saj lahko pomeni, da ima pacient zdravnika formalno izbranega, vendar ta zaradi preobremenjenosti zanj nima dovolj časa.”

Koliko timov v družinski medicini, ginekologiji na primarni ravni in zobozdravnikov bi v Sloveniji še potrebovali, predstavlja grafika spodaj. Prav tako so zbrane rešitve, kot jih vidijo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predstavljene so bile na razvojnem forumu ZZZS maja letos:

 

 

Ukrepi za povečanje števila zdravstvenih delavcev:

  • Sprejeta strategija za upravljanje in razvoj zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v sistemu ZV 2026-20236
  • Povečano število vpisnih mest za študij medicine v Univerze v Ljubljani in Mariboru
  • Priprave za vzpostavitev študija medicine na Univerzi na Primorskem

Dejavnost družinske medicine (DM):

  • Finančna stimulacija za specializacijo DM
  • Dodatno nagrajevanje za večje število opredeljenih oz. glavarinskih količnikov (GK)
  • Prenovljen model plačevanja – uvedeni novi GK
  • Možnost opredeljevanja za specializante v zadnjem letniku
  • Dodatne ambulante za osebe brez IOZ
  • Poenostavljen postopek vključevanja dodatnih timov v pogodbe med ZZZS in javnimi zdravstvenimi zavodi.

Dodatni ukrepi za povečanje dostopnosti:

  • Prenos nekaterih kompetenc od zdravnika na druge člane tima oz. zdravstvene delavce (dipl. med. sestre, farmacevte)
  • Zmanjšanje administrativnih bremen
  • Digitalizacija
  • Spodbude za delo na primarni ravni
  • Zmanjšanje nepotrebnih zdravstvenih storitev
  • Povečanje odgovornosti pacientov
Avtor
Piše

Nataša Medvešček

Radovednost in zanimanje za zgodbe ljudi sta ljubezni iz otroštva, ki sta oblikovali mojo študijsko in poklicno pot novinarke in urednice. Moja druga velika ljubezen – zanimanje za zdravje – me že več kot 18 let vodi pri ustvarjanju vsebin za laično in strokovno javnost. Prepričana sem, da je prav dialog med zdravstveno stroko in posameznikom, kjer je prostor za vprašanja, dvome in odgovore, prava pot za razumljive in strokovno podprte vsebine. Zato je moj cilj ustvarjati mostove, kjer se znanje stroke sreča s človeško izkušnjo in postane orodje za boljše razumevanje, odločitve in življenje. Imate komentar na članek? Pišite mi na natasa.medvescek@styria-media.si.
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
3,684
03.01.2026 ob 19:33
3,997
11.08.2026 ob 14:02
33,837
23.08.2026 ob 13:44
1,273
18.07.2026 ob 19:58
592
20.02.2026 ob 07:59
Preberi več

Več novic