Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije in klinične nevrofiziologije in evropska ekspertinja za motnje spanja, opozarja, da to lahko (zaradi vpliva na naše cirkadiane ritme) vodi v nihanje razpoloženja, slabšo zbranost in celo poveča tveganje za srčno-žilne zaplete.
Nasveti za lažji prehod: Začnite 3 dni pred premikom ure
Profesorica za lažji prehod svetuje postopno prilagajanje, ki naj se začne že tri dni pred sobotnim večerom (ura se prestavi iz sobote na nedeljo ponoči):
- Postopno v posteljo: Vsak večer se odpravite spat 15 do 20 minut prej kot običajno.
- Zgodnejše bujenje: Tudi zjutraj si budilko nastavite za 15 do 20 minut prej.
- Prestavite aktivnosti: Popoldanske obveznosti in rekreacijo opravite nekoliko bolj zgodaj, prav tako v popoldanskem času omejite vnos kofeina.
- Prestavitev ure: Ure, ki jih morate ročno prestavljati, prestavite že v soboto zvečer, da se v nedeljo zbudite v “novi čas”.
Kdaj je treba zaradi težav s spanjem k zdravniku
Občasne težave s spanjem so del življenja, sploh ob stresnih dogodkih. Kdaj pa je čas za obisk ambulante? Prof. dr. Lea Dolenc Grošelj pojasnjuje:
“Akutna nespečnost običajno mine sama od sebe. O kronični obliki pa govorimo, ko težave s spanjem nastopijo vsaj trikrat tedensko in trajajo dlje kot tri mesece. V tem primeru je obisk zdravnika nujen.”

Vzroki so različni: od stresa in anksioznosti do stranskih učinkov zdravil ali kroničnih bolečin. Pogosto pa je kriva preprosto slaba “higiena” budnosti in spanja.
9 zlatih pravil za boljši spanec
- Polušajte telo: V posteljo pojdite, ko ste zaspani (ne le utrujeni).
- Postelja naj bo za spanje: Če ne morete zaspati, ne ležite budni v nedogled.
- Digitalni odmik: Vsaj uro pred spanjem odložite telefon (in vse ostale zaslone)
- Dnevna svetloba: Čez dan se čim več zadržujte zunaj na soncu.
- Aktivnost: Bodite telesno dejavni, a ne tik pred spanjem.
- Prehrana: Poskrbite za redne obroke in ne večerjajte prepozno.
- Brez kofeina: Popoldne se izogibajte kavi in drugim poživilom.
- Brez nikotina: Najbolje je, če prenehate kaditi; če to ne gre, se izogibajte kajenju vsaj v večernih urah.
- Mentalni mir: V postelji ne rešujte težav in ne načrtujte naslednjega dne.
Spanje kot temelj zdravja
“Spanje je temelj telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih,” poudarja prof. Leja Dolenc Grošelj. Pomembno je za naše počutje, varnost pri delu in v prometu, vsakodnevno delovanje, čustvovanje, pozornost, razpoloženje …

Poleg tega urejeno spanje zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni in demenco ter izboljšuje odpornost (imunski sistem).



