Vse se je začelo z viralnim videom ameriške zdravnice dr. Dane Figure, na družbenih omrežjih bolj znane kot @footdocdana. V enem od svojih videov je opozorila na površino, katere se vsak dan dotakne na tisoče ljudi, a o njej skoraj nikoli ne razmišljamo.
“Iskreno? Bolj kot javno stranišče bi me skrbela ograja tekočih stopnic,” je v odmevnem videoposnetku na Instagramu povedala zdravnica. Njena izjava se sliši nekoliko pretirano. Zato smo se odločili preveriti sami.
Z vlažilnim robčkom smo obrisali oprijemalo tekočih stopnic v nakupovalnem središču. Kar je ostalo na njem po enem samem potegu, nas je spodbudilo k raziskovanju, kaj o takšnih površinah sploh pravijo znanstvene raziskave.
Na videz čisto – a je res?
Po enem samem potegu z vlažilnim robčkom je na njem ostala vidna plast umazanije. Čeprav fotografija sama po sebi ne more razkriti, kaj natančno sestavlja temno sled na robčku, razkriva nekaj pomembnega: na pogosto uporabljanih površinah se nabere več umazanije, kot si večina od nas sploh predstavlja.
Kaj je bilo na robčku?
Pošten odgovor je: ne vemo natančno. Fotografija prikazuje vidno umazanijo – ne laboratorijskega izvida. Na podlagi posnetka ni mogoče ugotoviti, ali so bile na površini prisotne bakterije, virusi, prah, maščobe z dlani, odmrle kožne celice ali drugi delci. A vprašanje ostaja. Prav zato smo pogledali, kaj o podobnih površinah ugotavljajo raziskovalci.
Bakterije v vseh vzorcih – brez izjeme
Raziskovalci z Univerze v Zambiji so v študiji, izvedeni leta 2017 in objavljeni leta 2020 analizirali vzorce z ograj tekočih stopnic in gumbov dvigal v šestih nakupovalnih središčih. Rezultati so bili zgovorni: bakterije so odkrili v prav vsakem odvzetem vzorcu. Najpogosteje so naleteli na bakterijo Escherichia coli (E. coli), ki je predstavljala skoraj 58 odstotkov vseh izoliranih bakterij. Poleg nje so v vzorcih našli še koagulaza negativne stafilokoke ter bakterije iz rodov Bacillus, Proteus in Pseudomonas.
Prisotnost E. coli je zgovoren pokazatelj higiene rok – ta bakterija namreč običajno prebiva v prebavilih ljudi in živali, na površine pa najpogosteje pride prek neočiščenih rok.
Nevidna težava: bakterije, odporne proti antibiotikom
Raziskovalci so ugotovili še nekaj, kar presega zgolj vprašanje umazanije. Vse izolirane bakterije so bile odporne na antibiotik ampicilin, nekatere pa tudi na druge pogosto uporabljane antibiotike. To ne pomeni, da so ograje tekočih stopnic same po sebi nevarne za zdravje – opozarja pa na širši javnozdravstveni problem: bakterije, ki krožijo med nami, postajajo vse težje ozdravljive. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) to že leta uvršča med največje zdravstvene izzive sodobnega časa.
Ali črna sled na robčku pomeni nevarnost?
Ne nujno. Pomembno je razlikovati med vidno umazanijo in dejanskim tveganjem za zdravje. Temna sled na robčku je lahko mešanica prahu, maščob z dlani, odmrlih kožnih celic in drugih nečistoč. Sama po sebi še ne pomeni prisotnosti nevarnih bakterij. Po drugi strani pa mikroorganizmov s prostim očesom ne moremo videti. Površina je lahko videti popolnoma čista, pa vseeno vsebuje veliko bakterij ali virusov. Zato videz ni vedno zanesljiv pokazatelj higiene.
Skrite pasti: Kje se skriva največ bakterij?
Čeprav večina ljudi ob omembi nečistoče najprej pomisli na javna stranišča, strokovnjaki opozarjajo, da so druge vsakodnevne površine pogosto precej bolj obremenjene. Tukaj je sedem površin, ki se jih dotikamo skoraj vsak dan, a nanje le redko pomislimo:
- Nakupovalni vozički in košarice
- Ročaji vrat v javnih prostorih
- Gumbi v dvigalih
- Zasloni na dotik (npr. na bankomatih ali prevzemnih mestih)
- Oprijemala tekočih stopnic
- Držala v javnem prevozu
- Mobilni telefoni
Prav mobilne telefone strokovnjaki najpogosteje izpostavljajo kot največje kritične točke. Uporabljamo jih namreč ves čas in povsod, čistimo pa precej redkeje, kot bi bilo priporočljivo.
Najpreprostejši ukrep ostaja najboljši
Kljub vsem skrb vzbujajočim izsledkom raziskav pa ostaja glavno priporočilo strokovnjakov presenetljivo preprosto: temeljito umivanje rok. Milo in topla voda po obisku javnih prostorov še vedno veljata za najučinkovitejšo obrambo pred širjenjem okužb.
Pri tem pa ne pozabite na ključni zadnji korak: ko si v javnem stranišču umijete roke, z isto papirnato brisačo, s katero ste si jih obrisali, primite še kljuko za izhod. Tako boste preprečili, da bi takoj spet prišli v stik z bakterijami.
Dokler si rok ne utegnete temeljito očistiti, pa strokovnjaki svetujejo zlato pravilo – zavestno se izogibajte dotikanju obraza, predvsem oči, nosu in ust.
Lekcija na enem robčku: Brez panike, a s pametjo
Fotografija umazanega robčka seveda ni laboratorijski dokaz za prisotnost nevarnih bakterij ali bolezni. Je pa odličen vizualni opomnik, da se na površinah, ki jih vsak dan souporablja na tisoče ljudi, hitro nabere marsikaj očem nevidnega.
Znanstvene raziskave potrjujejo, da so javne površine lahko dom številnim mikroorganizmom. Čeprav večina med njimi za zdrav človeški organizem ne predstavlja resne nevarnosti, nas ta umazan robček opominja na zlato pravilo, ki ostaja prva linija obrambe našega zdravja: redno, pravilno in temeljito umivanje rok.
VIR
- Masuwa, K., Kalonda, A., Malama, S., & Chimana, H. M. (2020). Bacteriological analysis of escalator handrails and lift buttons of selected shopping malls in Lusaka Zambia: The public health risk implication. International Journal of Research Studies in Microbiology and Biotechnology, 6(2), 22–27. DOI: https://doi.org/10.20431/2454-9428.0602005
