V nadaljevanju preberite:
- Osamljenost ni odvisna od števila ljudi okoli nas, temveč od občutka povezanosti z njimi.
- Med manj očitnimi znaki so umikanje od družbe, pretirano premlevanje, zatekanje k nezdravim navadam in vse več časa na družbenih omrežjih.
- Če osamljenost vztraja in začne vplivati na vsakdanje življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč.
Ko pomislimo na osamljenost, si pogosto predstavljamo nekoga, ki živi sam, ima malo prijateljev ali družinskih stikov in le redko zahaja med ljudi. A v resnici je lahko osamljenost veliko manj opazna.
Osamljen je lahko tudi človek, ki ima partnerja, družino in širok krog prijateljev in znancev. Bistvo namreč ni v tem, koliko ljudi nas obdaja, temveč kako povezane se z njimi počutimo.
Prikrita osamljenost
Povezanost z drugimi je eden od temeljev dobrega počutja, zaradi česar lahko dolgotrajna osamljenost vpliva tako na naše telo kot na počutje in vsakodnevno vedenje.
Klinična psihologinja Emily Bly za portal Everyday Health opozarja na vse pogostejši pojav prikrite osamljenosti:
“Ljudje k meni prihajajo zaradi težav, ki sprva nimajo nič skupnega z osamljenostjo – na primer zaradi povečanega uživanja alkohola ali hudega stresa. Ko pa se v pogovoru začnejo bolj odpirati, postane jasno, da so bili v resnici globoko osamljeni, ne da bi se tega sploh zavedali.”
Pri svojih strankah opaža tako bolj očitne kot tudi manj očitne znake osamljenosti. Nekatere predstavljamo v nadaljevanju.
1. Želite drugačne odnose.
Nekateri raziskovalci menijo, da je pri prepoznavanju osamljenosti ključna prav želja po drugačnih ali globljih odnosih.
Osamljenost se namreč pojavi takrat, ko naša socialna mreža ne izpolnjuje naših pričakovanj. Zato ni pomembno le, koliko ljudi imamo okoli sebe, temveč tudi, ali naši odnosi ustrezajo temu, kar od njih pričakujemo.
2. Občutek imate, da vas nihče ne razume.
Ko ste osamljeni, se lahko zdi, kot da niste zares povezani z ljudmi okoli sebe. Lahko ste pogosto v družbi, se pogovarjate, družite in smejite, vendar imate kljub temu občutek, da med vami in drugimi manjka pristna povezanost.
Sčasoma lahko osamljen in nerazumljen človek začne krivdo pripisovati sebi:
“Posameznik lahko začne verjeti, da se težko povezuje z drugimi zato, ker ga v osnovi ni mogoče razumeti,”
pojasnjuje Bly.
3. Osamljeni ste tudi v družbi.
Sama prisotnost drugih ljudi ni dovolj, da bi lahko ocenili, ali je nekdo osamljen. Osamljenost je predvsem subjektiven občutek socialne nepovezanosti.
Posameznik je lahko na zabavi, družinskem kosilu, v službi ali celo med najboljšimi prijatelji, vendar se počuti popolnoma odtujenega.
Biti sam in osamljen ni isto – takšne so posledice za telo.
4. Druženju se začnete izogibati.
Zdi se logično, da bi si osamljen človek želel čim več družbe, vendar je lahko v resnici ravno obratno. Ko posameznika odnosi ne izpopolnjujejo, ga lahko že sama misel na večer v družbi izčrpa. Sčasoma se lahko začne družabnim dogodkom povsem izogibati:
“Skoraj tako je, kot da se navadite, da niste v stiku z drugimi, zaradi česar se v lastni koži počutite še slabše, nato pa se še bolj umaknete,”
razlaga Bly.
Ali res moram z vami? Ko se po druženju s prijateljem počutite slabše kot prej.
5. Ste potrti in veliko premišljujete.
Osamljenost lahko pomembno vpliva na razpoloženje posameznika. Raziskave kažejo, da je dolgotrajna osamljenost povezana z večjim tveganjem za težave, kot so depresivno razpoloženje, tesnoba in stres.
Ko nimamo ljudi, s katerimi bi lahko delili svoje misli in občutke, lahko veliko več časa preživimo sami s svojimi mislimi. Pri tem se lahko hitro pojavijo dvomi, pretirano analiziranje dogodkov in negativne predstave o sebi:
- “Zakaj se tako težko povežem z drugimi?”
- “Ali sem komu sploh pomemben/a?”
- “Zakaj nimam nikogar, s komer bi se lahko pogovoril/a?”
Bly pojasnjuje:
“Del tega, kako razumemo sami sebe, izhaja tudi iz tega, kako se odražamo v očeh in mislih drugih ljudi. Brez stika z drugimi, ki nam na nek način pomagajo oblikovati predstavo o sebi, lahko postanemo negotovi in zmedeni glede tega, kdo sploh smo.”
Če občutki žalosti, praznine ali obupa trajajo dlje časa in začnejo vplivati na vsakodnevno življenje, je smiselno poiskati strokovno pomoč.
6. Opozarja vas tudi vaše telo.
Na Everyday Health poročajo, da je dolgotrajna osamljenost povezana s slabšim telesnim zdravjem in večjim tveganjem za srčne bolezni ter možgansko kap. Strokovnjaki poudarjajo, da se ti učinki nanašajo predvsem na kronično osamljenost.
Med možnimi znaki kratkotrajne osamljenosti pa so:
- glavobol,
- napetost,
- bolečine v telesu,
- simptomi, podobni gripi, težave s spanjem.
7. Vse več časa preživite na družbenih omrežjih.
V trenutkih osamljenosti pogosto posežemo po telefonu, ker nam lahko za kratek čas daje občutek družbe in povezanosti. Če ure in ure brezciljno brskate po družbenih omrežjih, gre lahko za simptom osamljenosti.
Bly opozarja, da lahko uporaba družbenih omrežij osamljenost hkrati prikriva in povzroča. Družbena omrežja ter sledilci, všečki in prijatelji, ki jih tam pridobimo, lahko ustvarijo občutek povezanosti, vendar ponujajo le približek resničnih človeških odnosov.
Ob spremljanju drugih lahko posameznik dobi občutek, da nekaj zamuja, zaradi česar se počuti še bolj osamljeno in se še pogosteje vrača na družbena omrežja. Tako nastane začaran krog, v katerem se osamljenost poglablja in čas, preživet na socialnih omrežjih pa daljša.
Mladi ves čas na telefonih: Zaslon skoraj nikoli ni problem. Je le vrh ledene gore.
8. Uteho iščete v nezdravih razvadah
Ko se počutimo osamljene, lahko praznino poskušamo zapolniti s prenajedanjem, uživanjem substanc ali drugimi nezdravimi navadami. Raziskave kažejo, da lahko osamljenost poveča tudi željo po nakupovanju.
Osamljenost se ne kaže vedno na očiten način. Lahko se skriva za umikanjem od drugih, pretiranim premlevanjem, vse več časa na družbenih omrežjih ali navadami, s katerimi poskušamo zapolniti notranjo praznino. Pomembno je, da te znake prepoznamo in ukrepamo. Že redni stiki z ljudmi, ki jim zaupamo, lahko pomagajo zmanjšati občutek osamljenosti, če pa ta vztraja in začne vplivati na vsakdanje življenje, je smiselno poiskati tudi strokovno pomoč.
Najpogostejša vprašanja:
Ali sem lahko osamljen, tudi če imam veliko prijateljev?
Da. Osamljenost ni odvisna od števila prijateljev, temveč predvsem od tega, kako izpopolnjujoči se nam zdijo naši odnosi.
Kateri so manj očitni znaki osamljenosti?
Mednje lahko sodijo umikanje od družbe, občutek nerazumljenosti, pretirano premlevanje, več časa na družbenih omrežjih ter iskanje utehe v nezdravih navadah.
Kaj lahko storim, če se počutim osamljeno?
Pomagajo lahko redni stiki z ljudmi, ki jim zaupate, in dejavnosti, ki spodbujajo pristno povezanost. Če občutek osamljenosti vztraja ali močno vpliva na vaše življenje, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.
Vir:
- 8 Sings and Symptoms of Loneliness. Everyday Health, dostopno na: https://www.everydayhealth.com/depression-pictures/are-you-lonelier-than-you-realize. Zadnji dostop: oktober 2026.
