V nadaljevanju preberite:
- Družbena omrežja lahko povezujejo najstnike, a so povezana tudi z anksioznostjo, depresijo in slabšo samopodobo.
- Prekomerna uporaba lahko vodi v zasvojenost, slabši spanec, slabši uspeh v šoli in spletno nasilje.
- Ključna je uravnotežena uporaba, digitalna pismenost in odprt pogovor o spletnih navadah mladih.
Spletne platforme, kot sta Instagram in TikTok, so izjemno priljubljene po vsem svetu. Ker jih uporablja več milijard ljudi, med drugim ogromno mladih, se vse pogosteje preučuje njihov vpliv. Raziskave so pokazale, da socialna omrežja močno vplivajo na življenje mladih, predvsem na njihovo komunikacijo in vedenje, hkrati pa prinašajo tudi številne manj opazne vplive.
Zakaj so socialna omrežja tako privlačna?
Ni presenetljivo, da so socialna omrežja tako priljubljena – združujejo namreč hitro komunikacijo, zabavo in občutek povezanosti z drugimi. Zasnovani so tako, da izkoriščajo naravne psihološke odzive – všečki, komentarji in obvestila sprožajo občutek zadovoljstva, povezanega z delovanjem možganskega sistema nagrajevanja.
Poleg tega nam algoritem prikazuje personalizirane vsebine, ki ustrezajo interesom uporabnika, zato jih je pogosto težko nehati spremljati.
Strokovnjaki s portala Healthline izpostavljajo nekatere pozitivne vidike družbenih omrežij, kot so:
- občutek povezanosti in lažje ohranjanje stikov
- deljenje interesov z vrstniki, ki imajo podobne hobije in zanimanja
- razvoj identitete in vrednot prek raziskovanja različnih vsebin
- dostop do informacij
- zmanjšanje stresa ob ogledu vsebin, ki kratkoročno izboljšajo razpoloženje
- varen prostor za izražanje mnenj in občutkov v skupnostih, kjer se mladi počutijo sprejete
Kakšen je vpliv socialnih omrežij na najstnike?
Kljub zgoraj naštetim prednostim pa imajo lahko družbena omrežja negativen vpliv na duševno zdravje in splošno počutje uporabnikov. Raziskava iz leta 2025 ugotavlja, da pri mladih pogosto spodbujajo potrebo po potrditvi drugih ter ustvarjajo pritisk glede sledenja trendom, videza in priljubljenosti, kar lahko vpliva na posameznikovo samozavest.
Na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) opozarjajo tudi na druge negativne vplive, kot so:
- slabše duševno počutje
- manj druženja s prijatelji v živo
- motnje spanja in slabša kakovost počitka
- večja uporaba substanc
- več izpostavljenosti nasilju ali ustrahovanju, tako kot žrtev kot povzročitelj nasilja
- težave s telesno samopodobo
- občutki osamljenosti, anksioznosti in depresije
- slabša koncentracija in šolski uspeh
Poleg tega poročajo, da ima več kot 10 % mladostnikov težave z nadzorom uporabe družbenih omrežij, kar se lahko kaže s simptomi odvisnosti.
Družbena omrežja in komunikacija
Morda se tega ne zavedamo in niti ne opazimo, a družbena omrežja vplivajo tudi na naše vedenjske vzorce, komunikacijske navade in način delovanja v družbi.
Uporaba družbenih omrežij namreč zmanjšuje število vsakodnevnih, spontanih socialnih stikov, ki smo jih v preteklosti imeli v živo, na primer v nakupovalnih središčih, na pošti, med odmori, v kavarnah itd. Takšne interakcije so pomembno prispevale k socialnemu razvoju, učenju iz lastnih napak, izboljševanju odnosov z drugimi ter splošnemu osebnostnemu dozorevanju.
Mladi, ki večino časa komunicirajo prek zaslonov namesto neposredno z ljudmi, zamudijo številne priložnosti za učenje ključnih socialnih veščin:
- To lahko vodi manj jasno in manj spontano komunikacijo, saj si v spletni komunikaciji lažje vzameš več časa za odgovor in takojšen odziv, kot v pogovoru v živo, ni nujen.
- Prav tako pride do slabšega prepoznavanja in razumevanja neverbalnih znakov, kot sta telesna govorica in obrazna mimika.
- Poleg tega imajo uporabniki manj izkušenj pri reševanju konfliktov v živo, saj je na družbenih omrežjih enostavno prekiniti stik, izbrisati sporočila ali blokirati osebo, namesto da bi z mirnim pogovorom rešiti nesoglasje.
- To lahko vodi v manjšo sposobnost empatije, saj v spletni komunikaciji ne vidimo neposrednih odzivov drugih in zato težje razumemo, kako naše besede vplivajo na druge.
- Dolgoročno pa lahko vse to pomeni izzive v socialnem razvoju, saj manj prakse v neposredni komunikaciji lahko oteži vzpostavljanje in ohranjanje odnosov v odrasli dobi, tako v zasebnem kot poklicnem življenju.
Kaj lahko naredimo?
Naš cilj mora biti, da socialna omrežja naredimo varnejša za uporabo. Pri tem so lahko koristne že aplikacije, ki omejujejo čas uporabe zaslona, ter programi za krepitev digitalne pismenosti.
Strokovnjaki z WHO pa poudarjajo naslednje prednostne naloge:
- Vključevanje digitalne pismenosti v šolski sistem, kjer bi se najstnike učilo odgovorne rabe spletnih platform, vedenja na internetu ter kritičnega vrednotenja vsebin.
- Zagotavljanje dostopa do pomoči na področju duševnega zdravja, ki omogočajo, da posamezniki v varnem in zaupnem okolju govorijo o težavah, povezanih z družbenimi omrežji.
- Spodbujanje družin k odprtemu pogovoru o uporabi družbenih omrežij.
- Uveljavljanje starostnih omejitev na platformah ter večja odgovornost platform za spodbujanje varne in odgovorne uporabe.
Viri:
Social Media and the Effects on Teens. Healthline, dostopno na: https://www.healthline.com/health/social-media-effects-on-teens. Zadnji dostop: maj 2026
