V nadaljevanju preberite:
- Večina diet dolgoročno ni uspešna, saj se ljudje pogosto vrnejo k starim prehranjevalnim navadam.
- Izločanje glutena, laktoze ali drugih živil brez medicinskega razloga ni priporočljivo, saj lahko vodi v pomanjkanje pomembnih hranil.
- Ob dolgotrajnih prebavnih težavah je priporočljiv pregled pri zdravniku in po potrebi obravnava pri kliničnem dietetiku.
O prehrani danes kroži več informacij kot kadar koli prej. Družbena omrežja, prehranski vplivneži in številni prehranski trendi vsak dan ponujajo nove nasvete za boljše zdravje, hujšanje in več energije. Med najbolj priljubljenimi so različne izločitvene diete. Toda ali so diete res pot do dobrega počutja?
O dietah in prehranskih mitih v videu za projekt Spar Slovenije Več vem, bolje jem govori nutricionistka Andreja Čampa.
Zakaj večina diet dolgoročno ne deluje?
Kljub temu, da študije kažejo, da so drastične spremembe običajnih prehranjevalnih vzorcev dolgoročno neuspešne, je skoraj vsakdo že poskusil kakšno dieto – od visokobeljakovinske in keto do paleo ali brezglutenske prehrane.
Rezultati pa kažejo, da se večina ljudi po takšnih dietah vrne k svojim starim prehranjevalnim navadam, še posebej takrat, ko so prehranske spremembe zelo restriktivne. To ne pomeni, da posameznik nima dovolj volje. Težava je predvsem v tem, da so stroge omejitve težko združljive z vsakodnevnim življenjem.
Prav zato Čampa poudarja, da univerzalne zdrave diete ni. Ključ do zdravja je zdrav življenjski slog, katerega pomemben del je raznolika in uravnotežena prehrana.
Kdaj je dieta zares potrebna?
Večina zdravih ljudi ne potrebuje posebne diete. Obstajajo pa bolezni in zdravstvena stanja, pri katerih je prehranski režim del zdravljenja. Takrat dieto predpiše zdravnik, njeno izvajanje pa vodi klinični dietetik.
Samostojno izločanje celih skupin živil brez potrjenega vzroka in zdravniškega nadzora lahko dolgoročno povzroči pomanjkanje pomembnih hranil. Med najpogostejšimi so pomanjkanje kalcija, železa, vitaminov in nekaterih drugih mikrohranil, kar lahko sčasoma vpliva na zdravje kosti, imunskega sistema in splošno počutje.
Visokobeljakovinska dieta ni primerna za vsakogar
Beljakovine so pomemben gradnik mišic, vendar več ne pomeni vedno bolje. Čampa poudarja, da se je v zadnjih letih močno povečala uporaba beljakovinskih izdelkov, tudi med mladostniki in rekreativnimi športniki.
Največjo skrb predstavlja dejstvo, da mladi zaradi pretiranega poudarka na beljakovinah pogosto zaužijejo premalo ogljikovih hidratov. Ker telesu začne primanjkovati energije, lahko beljakovine porablja kot vir energije namesto za obnovo in gradnjo mišic.
Posledice so lahko resne:
- Pri mladih športnikih lahko pride do relativnega energijskega pomanjkanja, ki vpliva na rast, razvoj kosti, hormonsko ravnovesje in športno zmogljivost.
- Pri dekletih se lahko pojavijo motnje menstrualnega ciklusa.
- Pri obeh spolih pa je tveganje za poškodbe in stresne zlome večje.
Večina rekreativnih športnikov ne potrebuje dragih beljakovinskih dodatkov, ampak predvsem redne, manjše, uravnotežene obroke z dovolj kakovostnih ogljikovih hidratov, opozarja Čampa.
Ali je gluten res naš sovražnik?
Brezglutenska prehrana je postala ena najbolj priljubljenih prehranskih smernic, vendar je medicinsko potrebna le pri majhnem delu prebivalstva.
Le približno en odstotek ljudi ima celiakijo – avtoimunsko bolezen, pri kateri gluten povzroča poškodbe tankega črevesa. Ti posamezniki morajo gluten dosledno izločiti do konca življenja.
Veliko ljudi poroča, da se po izločitvi glutena počutijo manj napihnjene. Vendar razlog pogosto ni gluten.
Kaj je razlog za napihnjenost in prebavne težave?
Zaradi neurejene prehrane, stresa in sodobnega življenjskega sloga vse več ljudi občuti napihnjenost, vetrove, spahovanje ali težave z odvajanjem.
Pri številnih ljudeh težav ne povzroča gluten. “Kriva je naša prehrana, ki je prebogata s fruktozo, fruktozno glukoznimi sirupi in nadomestki sladkorjev. Oseba nima alergije, le črevesne bakterije ne morejo do konca predelati ostankov določenih sladkorjev,” pojasnjuje Čampa.
Opozarja, da so med živili, ki vsebujejo več teh sladkorjev:
- mleko in nekateri mlečni izdelki zaradi laktoze,
- izdelki s fruktozno-glukoznim sirupom,
- sladke pijače,
- živila z nekaterimi umetnimi sladili,
- pšenica,
- čebula,
- česen.
Kaj je FODMAP dieta?
Gre za način prehranjevanja, pri katerem se začasno omeji vnos ogljikovih hidratov. FODMAP dieta ni shujševalna dieta, ampak medicinski prehranski pristop za ljudi s sindromom razdražljivega črevesja.
Ker je dieta zahtevna in lahko ob nepravilni izvedbi povzroči prehranska pomanjkanja, je ključno, da jo izvajate pod vodstvom kliničnega dietetika.
Je kruh z drožmi res brez kvasa?
Eden najpogostejših prehranskih mitov je tudi prepričanje, da je kruh z drožmi brez kvasa.
Mnogi ne vedo, da so droži naravno vzhajalno sredstvo, naravni kvas. Gre za zmes moke, in vode, v kateri se med procesom fermentacije naselijo in namnožijo naravne kvasovke ter mikroorganizmi iz okolja.
Kruh z drožmi je torej prav tako kvašen kruh, le da fermentacija poteka naravno in počasneje.
Zdravje ni dieta, ampak način življenja
Največja zmota sodobne prehrane je prepričanje, da obstaja ena dieta, primerna za vse. Resnica je veliko preprostejša. Za večino ljudi najboljše rezultate prinašajo redni obroki, raznolika prehrana, dovolj sadja in zelenjave, polnovredna žita, kakovostni viri beljakovin, zdrave maščobe ter dovolj gibanja in spanja.
Namesto iskanja popolne diete je zato veliko bolj smiselno graditi dolgoročno vzdržne prehranske navade. Prav te predstavljajo najboljšo naložbo v zdravje in dobro počutje.
Najpogostejša vprašanja
Katera dieta je najboljša?
Univerzalne popolne diete ni.Raziskave kažejo, da so drastične spremembe prehranjevalnih navad dolgoročno pogosto neuspešne. V določenih primerih so diete lahko koristne, vendar le ob strokovnem nadzoru.
Ali visoko beljakovinska prehrana vedno izboljša športne rezultate?
Ne. Več beljakovin ne pomeni nujno boljših rezultatov. Pri športu je ključno ravnovesje, predvsem zadosten vnos ogljikovih hidratov.
Je gluten škodljiv?
Za večino ne. Celiakijo ima približno 1 % populacije, ostali naj glutena ne bi izločali. Občutek boljšega počutja pri brezglutenski prehrani je pogosto posledica uživanja manj procesirane hrane, manj slabo prebavljivih sladkorjev in bolj urejene prehrane.
Viri:
- Spar – Več vem, bolje jem – EPIZODA 2. Spar Slovenija YouTube, dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=v3VgBWVjRmg. Zadnji dostop: julij 2026.
