Mislite, da skrbite za higieno? Te napake delajo tudi najbolj vestni

M. Ć. , 28. maj 2026
Življenjski slog
Napake pri higieni, ki jih delajo tudi najbolj vestni ljudje
Foto: Prodfimedia

Vsakodnevno prhanje, temeljito čiščenje ušes in uporaba antibakterijskih izdelkov se zdijo logične izbire za dobro higieno. Toda strokovnjaki opozarjajo, da pri nekaterih navadah velja prav nasprotno: bolj kot pretiravamo, več škode lahko naredimo.

Nekateri najbolj razširjeni nasveti o osebni higieni se namreč že leta prenašajo iz roda v rod, čeprav jih znanost ne podpira. Zaradi njih lahko izsušimo kožo, porušimo njeno naravno zaščito ali celo povečamo tveganje za težave, ki smo se jim želeli izogniti. Preverili smo tri higienske zmote, pri katerih napake – kljub najboljšim namenom – delajo tudi najbolj vestni ljudje.

Ali več prhanja res pomeni boljšo higieno?

Mnogi verjamejo, da je vsakodnevno prhanje nujno za zdravje in čistočo. Toda dermatologinja dr. Shilpi Khetarpal iz Cleveland Clinic poudarja, da univerzalnega pravila ni. Kako pogosto se je smiselno prhati, je odvisno od številnih dejavnikov – od telesne aktivnosti in podnebja do starosti, zdravstvenega stanja in tipa kože. Nekdo, ki vsak dan intenzivno telovadi ali opravlja fizično delo, bo potreboval pogostejše prhanje kot nekdo, ki večino dneva preživi v pisarni.

Več ni vedno bolje

Čeprav voda sama po sebi ni škodljiva, lahko pogosto prhanje z vročo vodo in agresivnimi čistilnimi sredstvi odstrani naravna olja, ki kožo ščitijo pred izsušitvijo in zunanjimi vplivi.

Posledice so lahko:

  • suha in zategnjena koža,
  • srbenje in draženje,
  • poslabšanje nekaterih kožnih bolezni, kot sta ekcem in dermatitis,
  • porušeno ravnovesje kožnega mikrobioma.

Če se prhate vsak dan, strokovnjaki priporočajo krajše prhanje z mlačno namesto vroče vode ter uporabo nežnih čistilnih sredstev predvsem na predelih, kjer se zadržuje največ znoja in bakterij.

Ženska je po prhanju stopila na kopalniško preprogo
Foto: Profimedia

Ali je ušesno maslo res umazanija?

Mnogi po prhanju samodejno posežejo po vatirani palčki, saj želijo odstraniti vse sledi ušesnega masla. Toda prav ta navada je po mnenju otorinolaringologov ena najpogostejših napak pri negi ušes. o pojasnilih dr. Douglasa Honakerja iz Cleveland Clinic ušesno maslo oziroma cerumen ni umazanija, temveč pomemben zaščitni mehanizem telesa. Vlaži kožo sluhovoda, lovi prah in druge delce iz okolja ter pomaga preprečevati razvoj bakterij in glivic.

Zakaj vatirane palčke niso dobra ideja?

Ušesa imajo lasten sistem čiščenja. Med govorjenjem in žvečenjem se stara plast ušesnega masla postopoma pomika proti izhodu iz sluhovoda, kjer jo telo odstrani samo. Ko v uho potisnemo vatirano palčko, pogosto dosežemo nasproten učinek od želenega – vosek potisnemo globlje v sluhovod. Posledice so lahko:

  • nastanek čepa iz ušesnega masla,
  • občutek zamašenega ušesa,
  • slabši sluh,
  • draženje ali vnetje sluhovoda,
  • v redkih primerih celo poškodba bobniča.

“Pogosta zmota je, da bi morali ušesno maslo redno odstranjevati. Resnica pa je, da je ušesno maslo telesni sistem za čiščenje ušes in naravni vlažilec,” pojasnuje dr. Honaker. Za vsakodnevno nego zato običajno zadostuje nežno brisanje zunanjega dela ušesa z brisačo.

Oseba si čisti ušesa z vatirano palčko.
Foto: Profimedia

Antibakterijsko milo je bolj učinkovito od navadnega

Po pandemiji covida-19 je skrb za higieno rok postala del vsakdana. Številni izdelki z oznako antibakterijsko obljubljajo uničenje skoraj vseh mikrobov, zato marsikdo sklepa, da so učinkovitejši od običajnega mila. Toda FDA in CDC opozarjata, da za domačo uporabo ni dokazov, da bi bila antibakterijska mila učinkovitejša pri preprečevanju bolezni kot navadno milo in voda.

Ključ ni v izdelku, ampak v načinu umivanja

Navadno milo skupaj z drgnjenjem odstrani umazanijo, maščobo in mikroorganizme s kože, voda pa jih odplakne. Zato je tehnika pogosto pomembnejša od samega izdelka. CDC priporoča umivanje rok z milom in vodo vsaj 20 sekund, pri čemer ne smemo pozabiti na hrbtno stran dlani, prostor med prsti in predel pod nohti. Pretirana uporaba agresivnih čistilnih sredstev lahko povzroči:

  • suho in razpokano kožo,
  • draženje,
  • večjo občutljivost kože,
  • porušeno naravno zaščitno bariero.

Za vsakodnevno higieno rok tako še vedno ostajata zlati standard navadno milo in voda.

Ne pretiravajte

Prepogosto prhanje, čiščenje ušes z vatiranimi palčkami ali poseganje po agresivnih antibakterijskih izdelkih so primeri navad, ki jih mnogi izvajajo z najboljšimi nameni. V resnici pa lahko porušijo naravne zaščitne mehanizme, ki jih je telo razvijalo tisoče let. Zato velja preprosto pravilo: pri higieni je pomembnejša pravilna nega kot pretiravanje. Včasih telo za svoje zdravje potrebuje manj poseganja, kot si mislimo.

Viri

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
21,768
13.05.2026 ob 17:50
407
30.03.2026 ob 15:30
2,556
03.10.2018 ob 20:45
Preberi več

Več novic

New Report

Close